Arhiv za mesec April 2007

Kamniška Bistrica…

2 komentarjev 23.04.2007 clementino

Dostikrat se moj prag tolerance pizdarij napolni do te mere, da je treba mal resetirat možgane.  In takrat se vsedem v avto in odpeljem do Kamniške Bistrice na relaksacijo. Nič posebnega v bistvu sam narava pač naredi svoje.

Danes sem vzel z sabo še fotkiča in mal poslikal zadeve.

Lovska preža na Brsnikih

Izvir pitne vode ob glavni cesti proti Kamniški Bistrici

Skulptura gamsa na križišču za Kraljev hrib

Stara koča na Kopišah

Izvir Kamniške Bistrice (mrzla voda za znort)

Obnovljena kapelica pri domu v Kamniški Bistrici (poslikava by Lucky arts)

Soteska Predoselj

Dom v Kamniški Bistrici

Je lepo aneda? Kamniška Bistrica ma zame še globji pomen, ker je tu v mladosti živela moja mama z družino in se nekako počutim domačega.

Priporočam vam obisk ker je narava tu naravnost krasna.

  • Share/Bookmark

Kategorija: miks

Sonet življenskim radostim…

Dodaj komentar 7.04.2007 clementino

Kolega je nekoč v globokem alkoholnem stadiju izjavil naslednje:

Ljubim te deklica,

ljubim te harmonika,

ljubim te juha fižolova.

p.s. da crkneš

  • Share/Bookmark

Kategorija: Pesniški prebliski, miks

Mati…

2 komentarjev 5.04.2007 clementino

Žalostinka zdolgočasenega bankrotiranega vojaka v pismu svoji materi:

Mati…

ne ga srati…

takoj mi 200 eurov poslati!

  • Share/Bookmark

Kategorija: Pesniški prebliski

Respect tradition…

Dodaj komentar 5.04.2007 clementino

V današnjem svetu obstajajo trenutki, ko si naš moški svet zaželi takoimenovanega moškega večera. In ker je moji bandi ta moški večer že res primanjkoval smo se z ekipo težkih bluesrockerjev 14. marca vsedli v Luckyjevo žur vozilo (BTW: zadeva ma res neverjetno veliko stojal za pivo!) in se odpeljalii proti Veldnu (Avstrija) v lokal Bluesiana rock caffee na koncert južnoameriškega bluesrockerja Erica Sardinasa. Kot se za prave motoriste (večina je že, eni še 100% bomo) spodobi smo pred koncertom naredili še malo večji krog in se zapeljali še do motoristične trgovine Louis, kjer se je Lucky oskrbel z goro kromiranih dodatkov za njegovega Harley Davidson 1200 sportster, ostali pa seveda tudi nismo odšli praznih vreč domov.

Zajebani tipi do konca ane?

Panoramska z kmetijsko mehanizacijo

Da se vrnem na prvotni cilj. Seveda ni potrebno omenjati, da je po naših grlih (z izjemo Luckyjevega, ker se je pač javil oz. smo ga določili za prevoznika) do Veldna že steklo precej pivakov, kateri so nam dali dodatno spodbudo za kvaliteten moški večer.

Ko se končno prerinemo do Bluesiane nas na vratih pričaka prvi šok! Ker nismo rezervirali kart (Tomaž je glavni krivec ker se je strogo upiral rezervaciji kart) nas polkrožno obrnejo in pošljejo pred vrata. Po hudem moledovanju (jaz padam na kolena, Lucky prosi šefico v stilu: Jaz Harley – ti Harley…) nam le prodajo karte in nas spustijo noter, kjer seveda takoj nadaljujemo z pirčkanjem. Sledi šok št. 2. Poskusimo se pošaliti z natakarico, katera nas nepričakovano zatolče z pravilno slovenščino. Seveda se noben ne upa več pisniti besede. Po 2 urnem čakanju in 4 popitih pivih se koncert končno začne.

Dokaz dotrajanosti kitare

Sardinasov slog temelji na prvinah bluesa, kjer je zaznati Stevieja Ray Vaughana, B.B. kinga in ostale maharje blues kitare vendar z razliko da model razturava na popolnoma podrti “dobro” kitari katera je resnično dotrajana (se vidi na slikah), zvok pa dopolnjuje z slidi na prstih. Igranje je energično, neprekinjeno “trenanje” vendar ne zateženo. Vokal rezak ameriško južnjaški in gre odlično v uho. Prisega na tradicijo, zato tudi tattoo, ki ga nosi na hrbtu pravi: ” Respect tradition”. V lokalu vsi odprtih ust občudujejo nastop. Da je Sardinas v tem lokalu vsakoletni gost dokazujejo odlične fotografije na stenah iz preteklih nastopov. Njegov nastop v družbi odličnega bobnarja in bassista, ki je virtuoznost izkazoval na fretless bassu je odličen in brez slišnih napak. Tudi samo ozvočenje nas za tak lokal presenti in se vidi, da se avstrijci popolnoma nič ne šalijo. Vsaka čast lastnici lokala in kapo dol.

Maestro Eric

Damn right I´ve got the blues

Obvlada. Nič drugega ni treba rečt.

...

Po nastopu se zopet zbašemo v Opel Sintro (3.0 V6 – gre nikamor, samo popije pa velik) in jo mahnemo že krepko utrujeni proti Gorenjski. Vmes še obvezen obisk Mini bara (hvala Biba),kjer se nabašemo z mešanim mesom na žaru in se polni vtisov spokamo domov na zaslužen spanec.

Res nam manjka takih večerov banda.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Koncertni vtisi