Arhiv za mesec Oktober 2007

Kako je bil to lušten otrok…

6 komentarjev 29.10.2007 clementino

… zmeraj reče moja sestra ko debata nanese na otroštvo. No včeraj zvečer je debata ponovno tekla v tej smeri in sem prebrskal za starimi albumi in našel tele fotke:

Čakam na masažo…

Po obilnem kosilu sledi…

Zmeraj tiho kazal zanimanje za navtiko…

Garač že od majhnih nog…

Prve šoferske izkušnje…

Lepota ni naklučje…

Od nekdaj talentiran športnik. Ko je nehal Križaj sem iz protesta nehal tudi jaz…

Ja tkole smo mel. Kva so bli zlati cajti… Hehehehe….

  • Share/Bookmark

Kategorija: miks

Vse naj naj Pablo Picasso…

8 komentarjev 25.10.2007 clementino

Ker sem sam ljubitelj likovne umetnosti sem se ob pregledu dogodkov na današnji dan spomnil na umetnika.

Na današnji dan se je leta 1881 v Španski Malagi rodil Pablo Picasso, ali z polnim imenom Pablo Diego José Francisco de Paula Juan Nepomuceno María de los Remedios Cipriano de la Santísima Trinidad Martyr Patricio Clito Ruiz y Picasso (so pa znali zakomplicirat ane?).

Picasso (kolega Španski borec me je zadnjič opomnil, da ga narobe naglasujem) se je rodil staršema José Ruiz y Blasco in  María Picasso y López. Skupaj z Georgesom Braque je bil eden od ustanoviteljev kubizma. Večino življenja je ustvarjal v Franciji, kjer je 8. aprila leta 1973 umrl v kraju Mougins.

V svojem ustvarjalnem življenju je bil znan po svoji posebni tehniki slikanja. Čar njegove umetnosti pa je bil v tem, da je mojster Picasso znal risati kot ostali umetniki, ostali umetniki pa niso znali risati kot on. V privat življenju je bil znan po svojih ljubezneskih aferah in sodelovanja v politiki saj se je leta 1944 pridružil Francoski komunistični partiji.

Kakorkoli že… ali so vam njegova dela všeč ali ne je stvar posameznika. Meni osebno so, ker dejansko izžarevajo poseben čar.

Nekaj primerov…

  • Share/Bookmark

Kategorija: miks

Stefanovski po Stefanovskem…

21 komentarjev 19.10.2007 clementino

Na umirjen četrkov večer 18. oktobra smo se v družbi z Diegom in Mr. Č-jem odpravili na koncert kitarskega virtuoza Vlatka Stefanovskega. Kratek življenjepis sem na tem blogu že objavil zato o tem ne bom ponovno dolgovezil.

Zopet smo bili ob prihodu v dvorano presenečeni. Dvorana je bila še bolj nabita kot na koncertu punk-rock skupine Hladno pivo prejšnji teden. Prišli smo ravno ko je maestro prišel na oder in pričel koncert z minuto molka posvečno tragično preminulemu Tošu Proeskim. Nekoga v bližini sem slišal reči: “Pa kaj zdaj pretiravamo. Umrl je pač tako kot bomo enkrat vsi!”. Mogoče ima celo prav. Slovenija je pri teh zadevah vedno pretiravala. Žalovanje za Proeskim je nastala že prava modna muha. Za njim zdaj žalujejo vsi. Tudi tisti, ki ga doslej niso nikoli poslušali in tudi ne vedo povedat enega samega komada. Meni je sicer pevca res žal vendar se mi resnično zdi vse skupaj že rahlo pretiravanje. Popolnoma pa razumem Vlatka in njegovo žalovanje, saj je le Makedonec in sta z Proeskim celo sodelovala na glasbenem področju.

Minuta molka je bila mimo in Vlatko reče: “Zdaj pa uživajmo ob koncertu!”. To me je takoj pomirilo saj sem se bal da bo koncert ravno zaradi žalovanja zamorjen. Pa je bil ravno nasprotno. Že ob prvi skladbi je bilo jasno, da njegova glasba pač ni za vsaka ušesa. Marsikomu dve uri kitarskega soliranja ni všeč. Meni se je zadeva res dopadla in Vlatko se je izkazal v popolni luči. Resnično je velik kitarski virtuoz in moje mnenje je, da je sposoben igrat v skoraj kateremkoli bendu na svetu. Doslej nekaj najbolj tehnično dovršenega kar sem videl poleg Joa Petruccija iz Dream theater. Diego je sicer naznanil, da ni nič posebnega in da je tako sposoben igrat vsak povprečen kitarist. Ob tem sem si sicer mislil svoje ampak, pač njegovo mnenje. Vlatko in skupina so zelo lepo uigrani, odlično sta se izkazala tudi basist in bobnar. Ozvočenje v dvorani je bilo po mojem mnenju zelo dobro, jasno je bilo slišati, da je center poslušanja normalno na kitari. In kako dobro je sedlo to na ušesa. Po koncu koncerta smo se vsedli še na rob odra in počakali maestra in band, da so prišli pospravit svojo opremo. Zadevo smo seveda izkoristili za nekaj skupnih fotografij. Ko smo že ravno pri fotografijah. Tokrat nisem pozabil fotoaparata doma in nekaj fotografij je za silo uspelo (preveč od svojega malega Canona nisem mogel pričakovat) in jih imate spodaj na ogled.

Toplo vam priporočam, da si koncert Vlatka kdaj ogledate in vam ne bo žal. Garantiram.

Stefanovski je mimo, zdaj pa do konca leta še: Let3, Prljavo kazalište, Time, NoMeansNo, Bajaga in Električni orgazam.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Koncertni vtisi

Happy birthday Chuck Berry…

5 komentarjev 18.10.2007 clementino

Danes praznuje eden najbolj vplivnih možakarjev Rock´n´rolla Chuck Berry in enostavno moram spet kako litanijo napisat.

Charles Edward Anderson “Chuck” Berry se je rodil na današnji dan leta 1926 v St. Luis-u ZDA in se kot ikona in eden izmed pionirjev rock´n´rolla vpisal v zgodovino glasbe. John Lennon je nekoč rekel: “Če hočete rock´n´rollu dati drugo ime, ga lahko imenujete Chuck Berry!”.

Chuck Berry se je rodil kot tretji izmed šestih otrok v družini. V mladih letih je velikokrat prišel navzkriž z zakonom, med drugim tudi zaradi obroženega ropa in je celo tri leta preživel v zaporu. Nazadnje je imel težave leta 1990 ko ga je več žensk tožilo da je v toaletnih prostorih v eni izmed njegovih restavracij v St. Luisu nastavil kamere.

Chuck je blues preigraval od najstniških let naprej in je do leta 1953 igral v bendu Johnnie Johnson trio. Kmalu za tem je začel preigravati z legendarnima Nat King Cole-om in Muddy Waters-om. 21. Maja je pri založbi Chess records izdal prvi singel z naslovom “Ida red”, kateri se je nato preimenoval v “Maybellene”. Singel se je takoj prodal v več kot miljon izvodih in zasedel prvo mesto na Billboardovi lestvici Rhythm and Blues in  peto mesto na lestvici Hot 100. Sledili so singli “Roll over Bethoven”, “School days”, “Rock and roll music”, “Sweet little sixteen”, “Johnny B. Goode”. Leta 1966 je zapustil založbo Chess in se pridružil založbi Mercury, vendar se je k Chess-u po štirih letih ponovno vrnil. Leta 1970 je odšel na samostojno kariero, kamor je vzel samo svojo Gibsonko (govora je o kitari da ne bo pomote) v prepričanju da lahko v vsakem kraju kjer igra najame back up glasbenike, ki poznajo njegovo glasbo. Med mnogi takimi glasbeniki sta se znašla tudi Bruce Springsteen in Steve Miller. 1. junija leta 1979 je na željo tedanjega predsednika ZDA Jimmya Carterja igral v Beli hiši.

Leta 1986 je Taylor Hackford posnel dokumentarec z naslovom “Hail, Hail! Rock´n´roll” ob proslavnem koncertu 60. rojstnega dne Chucka Berrya. Na odru so z njim nastopila slavna imena kot Kieth Richards, Eric Clapton, Etta James, Julian Lennon (Johnov sin), Robert Cray in Linda Ronstadt. Med koncertom je Berry igral na kitaro Gibson ES-355 (luxuszna verzija ES-335). Richards je igral na Fender Telecastor Custom, Cray na Fender Stratocaster, maestro Clapton pa na presenečenje vseh na Gibson ES-350T, katero je Berry uporabljal na zgodnjih posnetkih. Na dokumentarcu je posneto tudi zgodovinsko menjanje mnenj Keitha Richardsa in Chucka Berrrya o nastavitvi ojačevalcev, da kitarca prav zaigra.

Berry še danes kljub 81 letom konstantno nastopa po ZDA in čez lužo, prav tako pa je lastnik večih restavracij, tako da verjetno z revščino nima problemov. Barry je bil med prvimi sprejet v Rock´n´roll hall of fame na njenem odprtju leta 1986. Rolling Stone revija ga je posvetila štirikrat. Zasedel je 5. mesto na lestvici 50. nesmrtnih, in kar je celo pomembnejše 6. mesto na lestvici 100. najvplivnejših kitaristov vseh časov. Prav tako je njegova skladba “Johnny B. Goode” na 7. mestu najboljših 500 skladb vseh časov, njegov album The great twenty-eight pa je na 21. mestu najboljših albumov vseh časov.

Kot zanimivost recimo je postala legendarna njegova “račja” hoja med koncerti, katero so nato prevzeli mnogi glasbeniki kot npr. Angus Young iz skupine Ac/Dc (jap, za vse neznalce – Berry je bil prvi!).

Menim da si resnično zasluži mesto med nesmrtnimi in mu voščimo vse naj naj za njegovih “rosnih” 81. let. Naslednji mesec nastopa v sosednji Avstriji in upam da se mi bo uspelo kje izboriti karto za koncert.

Če koga zanima še diskografija:

Studijski albumi:

Live posnetki:

Še dva filmčka za primerjavo Berry nekoč in danes v pesmi Johnny B. Goode:

YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda

 

  • Share/Bookmark

Kategorija: Legende

Stefanovski pred Stefanovskim…

3 komentarjev 17.10.2007 clementino

V četrtek 18. oktobra bo v Cvetličarni Mediapark nastopil eden največjih kitarskih virtuozov balkana Vlatko Stefanovski (Makedonsko: Влатко Стефановски) z svojim triom. Koncert si bomo seveda obvezno ogledali, pred koncertom pa še zelo zelo kratki življenjepis.

Vlatko car

Vlatko Stefanovski je Makedonski etno-rock fusion-jazz kitarist.  Rojen je bil v Prilepu leta 1957. Za kitaro je prvič prijel pri 13. letih. Bil je eden ustanovnih članov skupine Leb i Sol z katero je med leti 1978 in 1991 posnel 13 albumov. Trenutno nastopa z svojim Vlatko Stefanovski triom, akustičnim duetom z Miroslavom Tadićem, komponira pa tudi za film in gledališče. Pri igranju uporablja kitare Radulović, Fender in Gibson. Svetovno je znan po svoji posebni tehniki igranja in je kot kitarist svetovno tudi velecenjen. Revija Rolling stone ga je uvrstila na seznam 10. najboljših kitaristov.

Mislim da se nam obeta kvaliteten koncert v katerem pa upam, da ne bo preveč vpliva žalovanja za Tošem Proeskim, saj bi znal biti koncert preveč zamorjen. Več vam poročam v petek in upam (če spet ne pozabim doma fotoaparata) postrežem z kako fotografijo. Za posladek pred koncertom pa en filmček:

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Kategorija: Legende

Happy birthday John Mayer…

2 komentarjev 16.10.2007 clementino

Na današnji dan leta 1977 se je v Connecticut-u ZDA rodil pevec, kitarist in klaviaturist John Mayer. John je svojo kariero pričel z preigravanjem akustičnega rocka kasneje pa se je z leti prelevil v odličnega blues izvajalca in ustanovil skupino John Mayer trio. Največ blues vpliva je videti na zadnji plošči (September 2006) Continuum. Na zadnjih (49. po vrsti) Grammy nagradah je osvojil dve nagradi za Best male vocal pop album (Continuum) in Best male vocal pop preformance za skladbo (slovencem še najbolj znano) Waiting for a world to change. V svoji karieri je izdal 6 albumov. Inspirirajo ga glasbeniki kot B.B. King, Stevie Ray Vaughan, Eric Clapton, Robert Cray in podobni. Leta 2003 je na Claptonovem Crossroads nastopil z skladbo City love, na ploščah pa je sodeloval z mnogimi glabeniki kot Buddy Guy (na albumu Bring´em in), Alicia Keys, Dixie chicks, B.B. King, John Scofield.

Februarja letos je bil skupaj z Johnom Frusciantiem in Derek Trucks na naslovnici revije Rolling stone (št.1020) v naslovu New guitar gods, revija sama pa ga je imenovala Mr. Slowhand Jr. (kot naslednika samega kitarskega boga Erica Claptona. Podjetje Martin guitars je Mayerju posvetilo Signiture kitaro z modelom OM-28 John Mayer. Kitara je bila omejene serije z samo 404 izdelanimi. Leta 2005 mu je tudi Fender posvetil dve Signiture kitari (Stratocaster kakor se za blues kitarista spodobi). Tretja prav tako Stratocaster pa mu je bila posvečena Avgusta leta 2006 v omejeni seriji z samo 100 izdelanimi.

Njegove nagrade:

Year Award Category
2007 35th Annual American Music Awards
  • Adult Contemporary Music—nominated
23rd Annual TEC Awards
  • Tour Sound Production (for the Continuum Tour)
  • Record Production/Single or Track (for production on “Waiting on the World to Change”
  • Record Production/Album (from production on Continuum)
49th Annual Grammy Awards
  • Best Pop Vocal Album for Continuum
  • Best Male Pop Vocal Performance for “Waiting on the World to Change”
2006 Dundies
from the NBC Television Show “The Office
  • Tallest Music Dude
2005 33rd annual American Music Awards
  • Adult Contemporary: Favorite Artist
World Music Awards
  • World’s Best Selling Rock Act
People’s Choice Awards
  • Favorite Male Artist
47th annual Grammy Awards
  • Song Of The Year — songwriter for “Daughters”
  • Best Male Pop Vocal Performance — artist for “Daughters”
2004 BDS Certified Spin Awards
March 2004 recipients
  • Reached 100,000 spins for “Why Georgia”
2003 31st Annual American Music Awards
  • Favorite Male Artist – Pop or Rock ‘n Roll Music
15th Annual Boston Music Awards
  • Act of the Year[79]
  • Male Vocalist of the Year
  • Song of the Year for “Your Body Is a Wonderland”
45th Annual Grammy Awards
  • Best Male Pop Vocal Performance for “Your Body Is a Wonderland”
MTV Video Music Awards
  • Best Male Video
Radio Music Awards
  • Modern Adult Contemporary Radio Artist of the Year
  • Best Hook-Up Song for “Your Body Is a Wonderland”
Teen People Awards
  • Choice Music – Male Artist
  • Choice Music – Album for Any Given Thursday
Danish Music Awards
  • Best New Artist
2002 MTV Video Music Awards
  • Best New Artist in a Video for “No Such Thing” — nominated
Orville H. Gibson Guitar Awards
  • Les Paul Horizon Award (Most Promising Up and Coming Guitarist)
VH1 Big in 2002 Awards
  • Can’t Get You Out of My Head Award for “No Such Thing”
Pollstar Concert Industry Awards
  • Best New Artist Tour

V življenju je prav tako znan v stand-up komedijah, dizajnerstvu (ima lastno podjetje z oblačili), nastopil pa je tudi v več komičnih nanizankah. Prav tako je ljubitelj tattoojev saj si jih precej lasti.Glede na njegovo mladost in doslejšnje uspehe v glasbi si lahko od njega še precej obetamo in mu zato voščimo vse najboljše za 30. rojstni dan!

Pa še en filmček preigravanja Mr. Slowhanda in Mr. Slowhanda Jr.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Kategorija: Legende

Z hladnim pivom na Hladno pivo…

7 komentarjev 15.10.2007 clementino

Ugotavljam, da pravzaprav zelo redko napišem blog o hobiju, ki se ga v bistvu najbolj držim. Udeleževanja koncertov namreč. Zato nekaj kratkih vrstic o zadnjem “dogodku”, koncertu Hrvaške punk-rock skupine Hladno pivo, ki se je zgodil dne 13.10.2007 v dvorani Mediaparka – Cvetličarni.

Že takoj ob prihodu smo bili z Diegom in mr. Č presenečeni, ker je bilo parkirišče zaparkirano do zadnjega kotička. Sledilo je nekaj pametnih idej, da se verjetno na Pop TV kaj dogaja vendar smo v dvorani takoj ugotovili nasprotno. Prijetno presenečenje, ki ga od nas treh ni nihče pričakoval. Dvorana je bila napolnjena, kar se mi zdi, da se še ni zgodilo odkar hodimo na Ex-Yu večere v Mediapark. Seveda takoj na hladno pivo ob šank, edino Diego je protestiral z vodo, ker je bil že prejšnji večer “slab”. Mr. Č je sicer nekaj stokal o prehladu vendar ga je ta misel dokaj kmalu minila.

Koncert se je pričel in že za štart so se slišali ostri riffi kitarista Zokija in ob glasnem aplavzu vokal pevca Mileta. Publika je bila popolnoma obnorena, saj se je band res slišal odlično. Fantje so zelo uigrani, k čimer verjetno pripomorejo dolgoletne izkušnje. Mr. Č je dokaj hitro “padel not” in se šel razmetavat na sredino dvorane in tako obujal spomine na svoja bolj podivjana leta.  Z Diegom sva bla malenkost bolj umirjena, le ob zadnjem komadu se je Diego pridružil mr. Č ob razmetavanju. Koncert je trajal solidno dolgo in Buba švabe, Sarma, Nije sve tako sivo, Biološki sat… so bili res odlično zaigrani. Po koncertu se je dvorana hitro spraznila. Sledilo je posmehovanje parim zmedenim dušam, ki so majavih nog po tleh nekaj iskali. Sklepali smo, da je bil cilj iskanja trzalica kitarista, katero je pa že med koncertom ujel nihče drug kot mr. Č. Posmehovanje naslednji dan ni bilo več smešno Diegu, kateri je med koncertom izgubil denarnico.

Žal vam ne morem postreči z fotografijami ker sem teslo neumno doma pozabil fotoaparat. Se oddolžim z fotografijami z naslednjega koncerta dne 18.10 .2007, ko bo v Cvetličarni koncert enega najboljših kitaristov bivše Yuge, Makedonca Vlatka Stefanovskega.

Do takrat lep pozdrav.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Koncertni vtisi

Še pomnite z čim smo plačevali…

3 komentarjev 10.10.2007 clementino

Se jih še spomnite?

Dinarjev, tolarjev, bonov,…

Številke so se večale, manjšale. Inflacije so se večale, manjšale. Ničesar se ni dobilo, denar je kolikor toliko bil…. Z dneva v dan v zdajšnjih dneh se pa dobi prav vse, denarja bo pa zmeraj manj nažalost, ker se zaradi nesposobne kvalitete vlade vse svinjsko draži….

Kruta resnica.

Vseeno malo za obujanje spominov…

Vsi zgornji bankovci so iz moje zbirke in so vsi 1. kvalitete, kot da bi bili ravno natisnjeni. Kar lepa zbirateljska vrednost kajneda. Imam jih še precej vendar v slabših kvalitetah in jih zaradi tega ni tukaj objavljenih. Skeniral sem jih za obujanje vaših spominov. Lep pozdrav in pomislimo kako je znalo biti včasih tudi lepo.

  • Share/Bookmark

Kategorija: miks

Toys for boys…

2 komentarjev 8.10.2007 clementino

Zadnje čase se vedno bolj zagrevam za meni dokaj novo obliko adrenalinske zabave – airsoft streljanje. V to me je v glavni meri prepričal bratranec, ki si lasti 9 kosov airsoft orožja.
Tako mi je v test cca. mesec nazaj posodil 3 replike pušk, katere je sam že predhodno nadgradil z močnejšimi mehanizmi. Na pikniku, ki je sledil smo nato okrog hiše nasuli 10.000 kuglic.

Danes sem si od bratranca sposodil naslednji dve “igrački”:

Prva je elektro replika Heckler Koch MP5 (proizvajalec replike Tokyo Marui), druga pa meni neznan (nisem blazno dober poznavalec orožja) vzmetni snajper (priozvajalec Swiss army).

Heckler Mp5 je nadgrajen z najmočnejšim kitom in zadeva res seka. Popolnoma me je prevzela, tako da v prihodnosti obstaja možnost nakupa. Snajper je nadgrajen z red dot merilcem, vendar me ni prevzel, ker moč ni ne vem kaj. Verjetno bo treba še kako vzmet zamenjat.

Zdaj čakamo še prvo lepo vreme za vikend da se zapodimo po poligonu in zadeve sprobamo še v gibanju. Komaj čakam. Vojaški škornji so že pripravljeni. Hehehe…

Pa še ena slikca “velikih” otrok med testiranjem cca. mesec nazaj. Hehehe…

 Na sliki Clementino in Griljc.

  • Share/Bookmark

Kategorija: miks

European bike weekend Faakersee 2007…

4 komentarjev 7.10.2007 clementino

Malo z zamudo, ampak kljub temu vam objavljam par fotografij z letošnjega European bike weekenda v kraju Faakersee ob jezeru Faak v Avstriji. Sam se tja odpravljam že dobrih 5 let vendar mi je vedno službena obveznost ali nerazumljivost mojih šefov ni dopustila, da bi se zbora udeležil. Letos mi je to po bojih z šefom uspelo in sva se z mojo bejbi 8. septembra odpravila proti jezeru Faak. Nažalost še vedno samo z avtomobilom ampak močno delamo na tem da ne bo več dolgo tako.

Obisk tega moto zbora priporočam vsem, ki imajo vsaj delček motoristične krvi v sebi, saj se tam resnično dogaja. Toliko motorjev nisem videl na enem koncu še nikoli. Prevladujejo več ali manj Harley Davidson in njihova podznamka Buell. Vse je več ali manj tudi v barvah Harley Davidson, da je že od daleč jasno komu je zbor najbolj namenjen. Najlepše je seveda videti custom made makine, kjer vidiš da človeška domišljija ne pozna meja. Pa dosti govoričenja. Je preveč za povedat. Udeležite se kdaj tega dogodka pa vam bo jasno o čem govorim.

Upam da sem vas z kako od fotografij prepričal o čem govorim.

Mogoče za konec še za razmislek…

Kultura motoristov v Avstriji se niti približno ne more primerjati z našo. Vsi motoristi se vozijo po omejitvah. Nobenega dramatičnega prehitevanja ne vidiš. Če stoji v koloni avto stoji tudi motorist. Res spoštovanja vredni so in so našim motoristom lahko le za vzgled.

  • Share/Bookmark

Kategorija: miks

Nazaj