Arhiv za mesec Februar 2008

Katastrofa na EMA…

3 komentarjev 4.02.2008 clementino

Slovenskih izborov naj popevk si ponavadi ne ogledam, finalnega za letošnjo EMA sem pa za hec pogledal in bil naravnost zgrožen. Nastopajoči so bili sledeči:

1. Manca Špik – Še vedno nekaj čutim
2. Eva Černe – Dovolj
3. Skupina Langa in Civili
- Za svobodo divjega srca
4. 4play – DJ
5. Johnny Bravo – Butn …, butn!!!
6. Tina Gačnik – Tiana – Povej!
7. Cole in predsednik – Dober planet
8. Rebeka Dremelj – Vrag naj vzame
9. Turbo Angels – Zabava
10. Brigita Šuler – Samara

Prva kritika sem zaznal že po prvi minuti gledanja. Namreč v prav vseh izborih in ostalih ceramonijah se na RTVSlo pojavljajo isti voditelji. Malce sem bil mogoče presenečen, ker je za spremembo gospo Mišo Molk kazalo zelo malo časa. Pokazati se jo je normalno moralo, saj ne sme nikjer manjkati, jasna stvar. Nato napovedovalca (vmes je bil jasno Mario – kdo pa drug) napovesta začetek tekmovanja. Že takoj po prvem komadu mi bo jasno da bo letošnja pesem, ki nas bo predstavljala na Evroviziji živa katastrofa in nisem se zmotil. Vsakega posebej se mi niti ne da kritizirati, ker načeloma velja isto za vse. Glasba brez pametnega ritma, besedila brez pomena in skladnosti, koreografija in oblačila za kozlat. Po koncu oddaje me je dobesedno že bolela glava. Spraševal sem se, kaki so morali biti šele kandidati, ki so izpadli že v predizboru. Očitno se je moje razmišljanje o Slovenski glasbi ponovno potrdilo. Vse kandidate bi z lahko ocenil z totalno enko. Niti en komad ni pri meni naredili niti minimalnega vtisa da bi mu mogoče dal oceno -2. Še najbolj sem bil razočaran nad mlado pevko Evo Černe, saj je punca sposobna zapeti dober vokal, pa so ji z bednim komadom in še bolj poraznim nastopom to popolnoma uničili. Za sekundo sem mogoče malo bolj napel ušesa, ko so na oder prišli Johnny Bravo misleč, da bo vsaj za silo rokerski komad pa sem bil po 2 sekundah glabe že takoj razočaran, saj sem ugotovil, da pojma o pojmu nimajo.
Na koncu je zmagala Rebeka Dremelj z komadom, kateri popolnoma potrjuje mojo tezo o Slovenski glasbi. Že zdaj si z lahkoto upam zatrditi, da letos ne bomo niti najmanj uspešni in za vsako milostno točko, ki nam jo bodo podelili se lahko zahvaljujemo samo bogu.
Očitno Slovenci še dolgo ne bomo sposobni skomponirati kakega pametnega komada v slogu komadov, ki jih na evrovizijo zadnja leta pošilja bivša juga. Prav vsi so šli lepo takoj v ušesa in jih je še zdaj lepo slišati.
Mogoče ena minimalna pozitivna kritika na letošnji izbor pade samo na krajše prispevke o Beogradu, pa še to je bilo pokvarjeno z poraznima napovedovalcema, ki sta itak vse naučena na pamet in ni bilo vmes nobene spontanosti. In seveda z Mišo Molk, ki pa je enostavno morala pokvariti še to kar je bilo pozitivnega.

Vem, da se grdo sliši ampak prav privoščim Slovenski glasbeni sceni, da bi nas ponovno dali za kako leto na hladno z prepovedjo nastopanja kot so nam to že naredili pri Viliju Resniku, ki ga bogovi niso slišali, ko mu je bilo hudo. Sicer ne vem če to še obstaja ampak prav privoščim to Slovenski sceni in naj muzičarji celo leto samo o tem razmišljajo, kaki nesposobneži so.

Mater sem jezen res…

  • Share/Bookmark

Kategorija: miks

Partibrejkers VPK 31.01.2008

2 komentarjev 2.02.2008 clementino

V četrtek sem na sprehod peljal mojo novo koncerto obutev (All starke da smo na jasnem) in se z klapo podal na “Lomilce zabave” v Cvetličarno v sklopu koncertov Limited edition.

Že ob prihodu na parkirišče je bilo kristalno jasno, da je dvorana razprodana, saj je bilo parkirišne nabito polno, vrsta obupancev pred okencem za karte pa se ni premaknila za milimeter. Cca. 20 minut sem tudi jaz stal v njej, ker si kolega kljub opozorilu, da bo koncert razprodan ni priskrbel karte.  K sreči se ga je usmilil starejši gospod iz rokerskih vod in mu prodal eno karto.

Koncert se je začel z standardnim napovednikom Andreje Virk Žerdin. Pevec Zoran Kostić – Cane je koncert pričel z malce nejevoljnim pozdravom: “Dobro veče!” “Kakav ti to rokenroll bez pušenja?”. Očitno mu naš protikadilski zakon ni preveč pisan na kožo. Cane je bil od začetka precej tečen saj ni našel skupnega tona z tonskim tehnikom Igorjem in so padali humoristični komentarji v stilu: “Igore molim te smanji mi Antona, ne čujem ništa!”. Koncert je bil nasplošno odlično odigran in moram priznati, da najbolj kvalitetno kar sem jih gledal doslej (tretjič namreč). Kitarist Anton je bil izredno razpoložen, od Caneta pa kakega nasmeha itak ne moreš pričakovati ker ga v vseh treh koncertih kar sem jih gledal nisem opazil. V svojem opusu so Partiji predstavili nekaj komadov z nove plošče Sloboda ili ništa, kjer seveda najbolj izstopa naslovna pesem. Zvokovno so se mi zdeli odlični, standardno surovi, brez napak. Po odhodu z odra je sledil še bis z šestimi komadi, za zaključek pa še legendarni Stoj Đoni in koncerta je bilo konec. Po koncertu seveda še obvezen tradicionalni afterparty z rock glasbo bivše Juge. Na koncertu je bilo moč opaziti precej znanih glav, vključno z pevcem Električnega orgazma Giletom, pevcem Zabranjenega pušenja Saxonom in Slovenskim rock patriotom Gregorjem Skočirjem. Kolega Diego si je kot ponavadi priskrbel playlisto, jaz pa sliko z legendo jugo kitare Antonom.

Partiji vedno pozitivno presenetijo in obvezno se bom vsakega njihovega koncerta v bližini zagotovo vedno udeležil. Kogar v četrtek ni bilo v VPKju mu je lahko krepko žal.

  • Share/Bookmark

Kategorija: miks