Arhiv za mesec Avgust 2009

Je…ti palice šotorske ali Avstrijci so dolgočasni za znoret

11 komentarjev 25.08.2009 clementino

Pred kratkim sem bil opozorjen, da je minilo že skoraj leto od moje zadnje objave v moji skrinjici modrosti. Moja napaka priznam, precej pa je krivo precejšnje pomanjkanje v tem preteklem letu. Šola, služba in obstranske dejavnosti so terjale svoje.

No, da pa prekinem to neobjavljanje bom napisal nekaj o nedavnem izletu med prekratkim izletom na Vrbsko jezero na Avstrijskem koroškem.

Najin dopust se je po prihodu iz odlične počitniške lokacije v Bolgariji iztekal in sva bila z mislimi počasi že v službi ampak ideja o izletu na slavno opevano Vrbsko jezero se ni zdela slaba. Popokala sva torbe se vsedla v P206 in gas pa čez vas.

O prihodu tja  (malo se vse skupaj vleče zaradi dolgočasnih ovinkov pa tudi P206 ma bogi motorček) sva sklenila, da si najprej priskrbiva prostor za prespat. Pade ideja o prenočišču vendar naju ob ponujeni ceni 120 € in nekaj drobiža samo za spanje v nikakvem hotelu vrže na rit in se odločiva raje za kamp.

Najdeva najbližjega na južni strani Vrbskega jezera, kjer se najprej z receptorjem s rokami poskušava zmenit (vem, kljub mojem 4 letnem tečaju Nemščine mi je šlo vse iz glave… my bad) in najdeva skupni jezik ko mojster vpraša: “Pa pričaš ti Srbski?” Odgovor: “Kako da ne!”. In je pogajanje takoj lažje steklo. Super lokacija pod drevesom in še avto imaš lahko parkiran zraven. Cena? Zelo spodobno. Prenočevanje za dva in park za avto 23 €. Pošteno. Bohinjski kampi so neprimerno dražji, da o prijaznosti ne govorim.

Sedaj pridemo do gradbenega dela. Ker sva bila oba loleka in šotora nisva pregledala, kaj kmalu opaziva, da nama manjkajo najbolj pomembni členi šotora. Palice ki ga držijo pokonci!. Naj povem čemu je potem jezila precejšnja jeza. Šotor je bil nov. Kupljen približno pol leta pred tem in nikoli do sedaj odprt. V njem pa manjkalo precej stvari. Poizkušava z raznimi idejami, katere se izkažejo za neuspešne in ne preostane nama, da se v športno  trgovino odpraviva po novega. Tokrat seveda že prej razmišljava in pregledava vsebino. Cena? zmerna. 60 €. Vrneva se nazaj in loleka kot sva se še kr precej časa ubadava z postavljanjem vendar po cca pol ure nastane tole:

Šotor

Kaj kmalu se v tipični stari merčki mimo pripelje mojster receptor in naju opozori da naj ga drugič prestaviva na drugo stran. Ni kompliciral. Očitno se prej nismo dobro razumeli.

Vikend paket nadaljujeva ob 5 minut oddaljeni plaži, kjer se namaka avstrijski beli narod. Lepo urejeno ni kaj pa tudi voda je za tako jezero čista. Brez pripomb. Ohladitev je bila na mestu.

Po cca uri in pol se vrneva k šotoru in pade ideja o večerjici in večernem sprehodu po centru dogajanja Vrbskega jezera. Večerjo hitro najdeva v neki italjanski picariji, kjer si privoščiva pivo, jaz pico, ona sladico. Cena za znoret. Preko 25€. Okej. Je pač elitna lokacija avstrijskega turizma in je to potrebno vzeti v zakup. Ob odhodu oko vrževa še na Pagani Zondo s katero se je pred tem pripeljal osiveli podjetnik s mlado spremljevalko. Očitno ima dober karkter možakar. hehe… pade nekaj komentarjev tudi na to.

Izletek se nadaljuje v centru dogajanja Vrbskega jezera, kjer avto parkirava na prvem plačljivem parkirišču. Vzamem redno spremljevalko zadnje čase – fotografsko torbo in mahneva jo na sprehod. Občudujeva odlično arhitekturo in nastane nekaj fotografij:

img0546.jpg

img055534.jpg

img056612345.jpg

img0537.jpg

Kaj kmalu se naveličava in se začneva vračat k avtomobilu.

Ugotoviva, da so Avstrijci dolgočasni za znoret. Nikjer nobenega pametnega dogajanja. V primerjavi z Bolgarijo, kjer se je plesalo po mizah že ob 20.00 in veselilo ja tukaj odlična lokacija za starejšo populacijo 70+ saj je povsod čista tišina. Samo v eni gostilni je fušal nek parček na mikrofonu, ki je prepeval avstrijske priredbe znanih komadov, ki se v nemščini slišijo katastrofalno. Ok. Saj se trudita in stvar okusa. Mogoče sta komu všeč. Ogledava si še ure v bližnji zlatarni (v izložbi seveda) kjer opazimo svojo sanjsko znamko Hublot. Hitro ugotovim, da bo še nekaj časa ostala samo velika želja, saj je bila najnižja cena 10.000€. Se moram zadovoljit z svojim Radotom.

Vrneva se k avtu razočarana nad avstrijskim preživljanjem dopusta in sva šokirana nad ceno parkiranja. 4 € za eno uro. Boli glava res. Vrneva se k šotoru greva spat in spet ugotoviva, da bo potrebno naslednjič vzeti s seboj kako napihljivo blazino saj plažne penice pač niso dovolj za udobno spanje. Kljub temu nama ob kapanju dežja uspe lepo zaspat.

Zjutraj vstaneva, plačava prenočitev v kampu in odideva. Ustaviva se še v Minimondusu, kjer opaziva, da bo do odprtja potrebno počakati še 2 uri, kar pa se nama ni dalo in jo mahneva domov.

V glavnem…

Avstrija naju ne bo videla še lep čas, med tem ko Bolgarija defenitivno. O tem pa drugič…

  • Share/Bookmark

Kategorija: Razmišljanja