Objave v kategoriji 'miks'

Umrl je Ronnie James Dio

Dodaj komentar 17.05.2010 clementino

16. 5. 2010 ob 07.45 je ugasnilo srce enega največjih vokalov rock in metal glasbe vseh časov.

Ronnie James Dio (rojstno ime: Ronald James Padavona) se je rodil 10. 7. 1942 v Protsmouthu kot otrok Italjanske družine. V mladosti se je najprej posvečal trobenti, katero je preigraval v nekaterih rocabilly zasedbah. Kasneje je v srednji šoli presedlal na bass kitaro, katero je igral pri zasedbi z imenom The Vegas kings. Kasneje je postal glavni vokal omenjene zasedbe, katera je zavoljo njega spremenila ime v Ronnie & The Rumblers in še v Ronnie and the red caps.

Besedo Dio v imenu je začel uporabljati leta 61´, katero je prevzel po mafijašu Johnnyju Dio. Resnega šolanja ni nikoli dokončal, roko na srce ga ni potreboval.

V spominu bo najbolj ostal znan po petju v zasedbah Black Sabbath, Rainbow in Heaven and hell. Kratek pregled njegovih zasedb pa je:

  • The Vegas Kings (1957–1958)
  • Ronnie & The Ramblers (1958)
  • Ronnie and the Red Caps (1958–1961)
  • Ronnie Dio and the Prophets (1961–1967)
  • The Electric Elves (1967–1969)
  • The Elves (1969–1970)
  • Elf (1970–1975)
  • Rainbow (1975–1979)
  • Black Sabbath (1979–1982)
  • Dio (1982–1991)
  • Black Sabbath (1991–1992)
  • Dio (1993–2010)
  • Black Sabbath (2006) (Recording of three new songs for Black Sabbath: The Dio Years)
  • Heaven and Hell (2006–2010)

Leta 2009 je njegov maneger najavil da ima Ronnie raka na želodcu. Po nekaj obetavnih terapijah se je že začelo svitati na boljše vendar je bolezen premegala enega najboljših vokalov v zgodovini glasbe.

Mali mož velikega vokala Ronnie počivaj v miru.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Kategorija: miks

iPod bloging

1 komentar 25.02.2010 clementino

En majhen testek, da vidim če bloganje normalno poteka preko simpatične Applove napravice (god bless Steve Jobs). Očitno da deluje, kar obenem pomeni da se bom odslej pogosteje javljal.
Pa lep večer vsem skupaj!

Clementino

  • Share/Bookmark

Kategorija: miks

KsihtBukva

4 komentarjev 26.01.2010 clementino

untitled-1.jpg

Fenomen spletne strani socialnega omrežja Facebook je verjetno več kot poznan že večini uporabnikov svetovnega spleta. Zato mi po vsej verjetnosti ni treba kaj dosti izgubljati besed s teorijo. Rad bi le izlil svoja mnenja o tem kaj, zadnje čase opažam na Facebook strani oz. vsem kar je povezno s omenjeno stranjo.

Ok. Za začetek enostavno moram malo zamoriti s teorijo. Spletna stran Facebook je v celoti v lasti Facebook inc. organizacije. Stran je ustanovil Mark Zuckenberg skupaj s svojimi sostanovalci Eduardom Saverin, Dustinom Moskowitz in Chrisom Hughes na univerzi v Hardvadru. Sprva je bila stran omejena na članstvo študentov na Hardvardski univerzi. Kasneje se je članstvo razširilo še na nekaj drugih večjih univerz v Ameriki, kaj kmalu pa kot lahko sami opazite na področje celotnega sveta. Verjetno si sami ustanovitelji niso predstavljali, da bodo začeli z omrežjem, ki bo v kratkem času dobesedno zasvojila svet in s tem ustanovila platformo za miljonske posle.

Da prekinem z dolgovezenjem. Verjetno je večja večina blogerjev, vključno z mano, tudi sama vključena v Facebook skupnost zato mi o sami uporabi ni treba izgubljati besed. Utrnila pa se mi je misel o tem, da Facebook postaja vedno večja elektronska zasvojenost. Moje pisanje o njem na tej objavi ni mišljeno kot kritika Facebooku, saj priznam, da sem na tak ali drugačen način tudi sam zasvojen z njim. Če gledam nanj z vidika zabave mi je zadeva prav simpatična. Prijatelji te znajo s kako objavo zelo razvedriti. Po drugi strani pa če imaš karkoli v glavi se zna zadeva včasih spraviti na rob idiotizma in se včasih zamislim, saj se tudi sam udeležujem kake neumnosti.

Za začetek so tu novice, oz. bolj kot ne pisanje, kaj se komu trenutno dogaja. Da samo skopiram par trenutnih izjav, katere najdem ta trenutek na strani.

  • slism vesoljce u slusalkah….
  • :) )

  • Ni bolšga kot to da sm dons freeej=)) dobro jutro:)

  • se 3 dni :(

  • ;) ;) ;)

  • wiiiiiii :) ))))

In potem imaš na voljo izjave v stilu: “Sem na malici – jem polento in golaž!”, “Gud je”, … Najhujše sta mi pa dve posebni vrsti izjav in sicer: “Nočko!” ali “Jutro!”. Pa dobro ljudje. A imate kej življenja mogoče. Napisat kdaj vstaneš, kdaj greš spat, kdaj greš jest, kdaj greš na WC, kdaj greš na kavo, kdaj prideš s kave, kdaj greš na sprehod, kdaj prideš s sprehoda…. Ja prosim lepo no. A je to še na pragu normalnosti ali ne. Pa koga le to zanima se vprašam. In pogledam komentarje na te objave. Določeni ljudje dobijo na izjave v stilu: “Nočko”! po 30+ komentarjev v stilu: “Tudi tebi”, “Enako”, “Nočko!”. In potem se to odvija naprimer standardno nekje med 21.00 in 23.00 uro, ko na Facebooku enostavno ni drugega pisanja. Tukaj se nato poraja vprašanje normalnosti nas bralcev samih, da na popolnoma brezvezne objave odgovorimo še bolj brezvezno! Se vam to zdi v meji normalnosti?.

FB%20spam.jpg

Nad tem sem se zamislil prejšnji teden, ko sem sodeloval v debati (v živo da ne bo pomote in ne preko načinov elektronske komunikacije) z gospodom Robertom Friškovcem, katerega sem že pred debato zelo cenil in ga po tej debati cenim bolj cenim in spoštujem, ker ve o čem govori. Namreč poudaril je, da enostavno ljudje nimajo več kaj pametnega povedati. Predvsem to velja za mlade. V pogovorih se vedno bolj izgublja toplina in pravi pomen.

Druga stvar, ki jo opažam pri spletni skupnosti Facebook je poplava povabil v skrajno neumne skupine v stilu:

  • Ovce.beeeeeeeeeeeeeeee
  • Largest Facebook group ever! We ONLY need 9,999,999 JOIN AND INVITE
  • If your name starts with A, B, C, D, E, J, K, L, M, S, T then you’re cool!!
  • SILVESTROVO BOM PRAZNOVAL, KO BO SNEG
  • Če ta skupina doseže 5.000 članov bo Nina gola skočila v Krko:D:D
  • KO ta skupina doseže 500 članov bo DEJAN..z velikim POGUMom…PLESU?
  • Če skupina doseže 5000 članov se bosta Edo in Gašper sprehodila v gatah!
  • Blaž Čepin bo jedel PARADIŽNIKOVO SOLATO

Ob takih stvareh včasih pomislim a ljudje nimamo nobenega življenja več. Sam sem pred približno dvema tednova poizkusno prav zaradi objave tega posta ustanovil skupino z naslovom: Če ta skupina zbere 150 članov se ne bo zgodilo F.U.C.K.I.N. nič in do danes je ta popolnoma neumna zadeva zbrala 179 članov! Še en dokaz da nekateri uporabniki spletne skupnosti Facebook potrdijo popolnoma vsako zadevo in jo povrh vsega pošljejo še naprej ostalim. In tako lahko dobiš dnevno nekaj 10 povabil v take skupine. Resno se včasih zamislim nad tem početjem. Hvalabogu imam še ohranjene toliko pameti, da še nisem šel v te skrajnosti.

facebook-group-icon1-300x300.jpg

Naslednja zanimiva stvar so kvizi. Pri tem se zamislim nad tem, kako se določenim da ustvarjati kvize v stilu:

  • katera alkoholna pijača si
  • kateri učitelj na xy šoli si
  • kdaj boš umrl
  • kako boš umrl
  • kdo je tvoja simpatija

In na to potem dobiš rezultat, ki tako ali tako temelji na podlagi enega samega odgovora. Res skrajno zanimivo in očitno nekateri dejansko mislijo, da to lahko vpliva na potek njihovega življenja.

In še zadnja stvar, ki pa se mi zdi v bistvu še najbolj pomembra pri celi stvari. In sicer vtikanje v zasebnost posameznika. Da razložim o čem govorim.

Primer:

S prijatelji se rad pozabavaš in v družbi je vedno nekdo, ki vso stvar zadokumentira s fotoaparatom in kamero. Nato zadevo vsak teden sproti objavi na spletni skupnosti Facebook in tvoje ime taga (označi) na fotografiji ali video posnetku. Seveda pri tem nekateri še posebej uživajo pri iskanju kočljivih situacij in na lepem se te prime status alkoholika, razuzdanca,… Je kdo pri tem pomislil na to, da te zadeve lahko praktično vidijo vsi?

Še en primer:

Sem direktor solidnega podjetja in bi rad zaposlil pridnega, marljivega in zanesljivega delavca. Odam prošnjo na kak zaposlitveni portal in dobim goro prijav, saj so v času ekonomske krize službe dragocene. Enostavno grem pogledat na naš preljubi Facebook in o določenem kandidatu ugotovim, da ga rad popiva (sklepam da bo mačkast hodil v službo npr.), mu je očitno dolgčas v življenju, ker se ima čas ukvarjati z neumnostmi na spletu (to bo očitno počel tudi v službi) in še marsikaj.

Če bi bil na mestu delodajalaca bi gotovo vsakega prijavljenega kandidata preveril tudi na spletni skupnosti Facebook, ker bi zagotovo pridobil nekaj mnenja o njem. Ste kdaj razmišljali o tem?

Ne bom trdil, da se ne da na Facebooku najti kaj pametnega. Zadeva dejansko ni slabo zamišljena. Želim samo poudariti, da gre občasno dejansko v skrajnosti, ko se človek zamisli o normalnosti uporabnikov.

Včasih si poklical prijatelja za pijačo in na pijači debatiral o marsičem pomembnem ali nepomembnem. Najvažnejši je bil pri tem človeški verbalni kontakt. Danes pa nekomu enostavno pošlješ butastvo vabilo v skupino, mu preko vse možnih aplikacij na strani pošlješ sliko kave, zraven dodaš kak neumen kviz in na koncu vse skupaj olepšaš še s kako neumno izjavo.

Kje je tu dejansko še človeški faktor vas vprašam oz. do katere skrajnosti bodo te spletne skupnosti še pripeljale?

Upam, da vam nisem s to objavo preveč zamoril. Niti nočem, da me narobe razumete. Tudi sam sem uporabnik Facebooka in to je hkrati istočasno zamišljanje nad lastnim početjem, saj obenem ko te stvari spremljam sem tudi sam deležen tega.

Sklepna misel: Kdaj pa kdaj spustite iz rok tipkovnico in pojdite s sočlovekom ven na sprehod in debato in s tem ohranite še tisto malo možganov, ki nam jih narava še ni digitalizirala.

Pa prijetno kritiziranje vam želim.

Vaš Clementino.

  • Share/Bookmark

Kategorija: miks

Politična manija…

2 komentarjev 18.09.2008 clementino

Levi, desni, sredinski, kar nekje vmes….

Vsi veste o čem je govora. O politiki seveda in o prihajajočih volitvah parlamentarnih strank v parlament. Na začudenje mnogih letos podrobno zadeve spremljam tudi jaz. Berem vse o aferah, gledam predvolilna soočenja, poslušam mnenja in sodelujem v pogovorih. Zakaj pravzaprav še sam ne vem. Ali pač…

Prvič po dolgem času bom tudi jaz oddal veljaven glas. Verjetno vsi, ki me poznate veste, da ponavadi na vseh volitvah na seznam dodam svojega kandidata Josipa Broza Tita in ga obkrožim iz s tem oddam neveljavno glasovnico. Razlog tiči v tem, ker se mi toži po sistemu bivše juge verjetno, poleg tega pa doslej še nisem nikol bil tako pozoren na stranke, saj me ni nihče preveč prepričal…

Tudi letos me pravzaprav ne ampak bom oddal veljavno glasovnico. Razlog pa tiči v tem, da si na nobenih volitvah doslej nisem tako močno želel, da se zamenja vlada, to pa zato, ker sem v zadnjih 4 letih dejansko lahko slabosti izkusil na lastni koži saj me je marsikatera slabost vladanja mr. JJ-ja udarila na mnogih mestih na različne možne načine. In resnično si želim da mr. JJ ne bo ponovno izvoljen ker menim, da nam slabše kot nam je zdaj še ni šlo. Verjamem da je bilo tudi kaj pozitivnega ampak vseeno je bilo mnogo preveč slabosti.

Zato tako kot kolega Jur javno najavljam, katera stranka si bo zaslužila moj glas. Mogoče niti ne tako zaradi podpore ampak ker vem, da ima samo ta stranka možnosti prevezeti oblast. Glasoval bom za SD, čeprav sem večji podpornik sorodne stranke Zares. Tudi če bo SDS dobila večino upam, da bodo naveza SD, LDS, Zares stopili skupaj in bodo sestavili sposobno vlado, ne pa kup posebnežev, argentincev (ta mi je res največje tele) in v večini popolnih nesposobnežev.

… tako svoje mnenje sem javno izrazil, zdaj pa navalite z komentarji, pljuvanji, kreganji. Vsi, ki še podpirate SDS si zatiskate oči pred resnico in vam bo v primeru ponovnega prevzema vladanja JJ-ja v naslednjih letih še krepko žal!

P.S.

ne morem verjet da bom imel na blogu kdaj objavljeno politično diskusijo.

  • Share/Bookmark

Kategorija: miks

Kung fu panda ga raztura…

3 komentarjev 6.08.2008 clementino

Ravno sem se vrnil s predpremiere animiranega filma Kung fu Panda in kot ponavadi ob ogledu animiranih filmov navdušen. Nad današnjimi risankami sem resnično fascioniran, ker lahko človek vidi kaj je danes prinesla tehnika v naša življenja. Takih risank si pred leti niti predstavljati nismo mogli. Vsak tak izdelek animacijskih družb me veliko bolj spravi v dobro voljo kot katerikoli film. Razlogov je kar nekaj. Očitno je v meni še en velik otrok, ki v tem prav uživa. Drugi, bolj verjeten razlog pa je mogoče v tem da z oktobrom začnem z študijem multimedijev in imam željo kdaj sodelovati v kakem izmed takih projektov. Zato vedno z navdušenjem spremljam kako take stvari nastajajo saj sem prepričan, da je v vsako risanko vloženega več dela kot pa v katerikoli film. Mnogi tega mogoče niti ne opazijo.

Da se vrnemo še malce k pandi Po. Ena boljših risank defenitivno. Komična kot je bilo pričakovati. Že ob prihodu naju je z Darjo pričakal tale prizor:

Reklamna panda

17 metrska napihljiva panda, ob njej pa 3 metrska reklama za čipse Chio od uvoznika Intersnack, kateri je bil tudi pokrovitelj filma in je obiskovalcem predpremiere (precej Slovenske estradne smetane je bilo prisotne) tudi na vhodu delil brezplačne vrečke čipsa. Pohvaliti je treba tudi radio Antena za prijazno vodenje predpremiere. Škoda mogoče ker ogromna panda ni bila postavljena nad Areno Vodafone al pa nad Kolosej, ker bi bila opazna še veliko dlje.

Risanko si obvezno oglejte saj sem prepričan da boste navdušeni, kot sem bil tudi sam.

Oglejte si še uradno stran animacijskega studia Dreamworks , kateri je risanko izdelal, ter uradno stran filma. In konec koncev tudi uradno stran pokrovitelja.

Še dokaz da sem en velik otrok:

Čipsa za 10 let

Pa lep pandastičen dan vam želim…

  • Share/Bookmark

Kategorija: miks

Kamfest 2008 ali Festival z razgledom

3 komentarjev 4.08.2008 clementino

Spet prihajajo lepi dnevi v naš ljubi Kamnik. Konec tedna se začne Kamfest in naslednja dva tedna se točno ve kje se nas najde vsak večer. Fantje z kulturnega društva Priden možic so se spet maksimalno potrudili in v goste na BREZPLAČNE koncerte povabili znana imena.

Več o programu si preberite na SPLETNI STRANI FESTIVALA. Če pa najdete čas si pa festival z razgledom le oglejte, ker se najde za vsak okus nekaj.

Pa se bomo spet kulturno hranili dva tedna.

  • Share/Bookmark

Kategorija: miks

Muzika za ljubljenje s svojo ženičko…

Dodaj komentar 3.08.2008 clementino

ali The music to make love to your old lady by je eden najboljših glasbenih izdelkov po mojem okusu kar sem jih slišal v zadnjem času.

 

Album je projekt bivšega pevca Faith no more Mikea Patton in pevke Jennifer Charles pod imenom Lovage. Kot producent se je izkazal Dan the Automator . Album je izšel že leta 2001 in sam se čudim, da tega nisem zasledil že prej. Resnično vam svetujem, da si ga najdete in poslušate.

Za lažje razumevanje o čem govorim še 2 filmčka. Poglejte si, oz. bolje rečeno poslušajte…

YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Kategorija: miks

Srebrenica…

Dodaj komentar 24.07.2008 clementino

V navalu pisanja o aretaciji generala Radovana Karadžića sem si vzel čas in prebrskal po netu kaj piše o njem in o pokolu v Srebrenici. Na youtube sem našel nekaj filmov, kateri ti dajo misliti. Obnove ne mislim pisati, ker vsi verjetno dobro veste zakaj se je šlo.

YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda

Ne želim da ta objava postane prostor za izlivanje patriotskih in nacionalističnih izražanj, ker bodo vsi komentarji nastrojeni z tem izbrisani. Objava je namenjena izključno za razmislek.

  • Share/Bookmark

Kategorija: miks

Mati narava nas sovraži…

3 komentarjev 15.07.2008 clementino

Seveda se ta objava navezuje na nedeljsko neurje, ki je prizadelo območje naše ljube Slovenije. Moje videnje dogodka vam bom tu predstavil tudi z fotografiranja, saj sem imel fotoaparat pri roki.

 

V nedeljo 13.07.2008 po kosilu se z mojo Darjo odpraviva na obisk k duetu Robi – Sabina na Vir. Že ob prihodu naju ujame nevihta in v približno 15 sekundah sva mokra kot da bi skočila na glavo v jezero. Robi in Sabina nama priskrbita suha oblačila (hvala vama mimogrede) in lotimo se pregledovanja fotografij Robijevega sobotnega skoka s mostu (seveda privezan na elastiko) in poroke na kateri sva bila z Darjo v soboto. Vmes zazvoni telefon. Sabino že kličejo domači, naj takoj prideta z Robijem domov ker imajo velike težave z neurjem. Seveda se ogled fotografij takoj zaključi in odidemo do avtomobilov. Ko stopimo na dvorišče zagledamo sledeče:

Čez cesto leži drevo in se v začetku niti ne zavedamo kako srečo smo imeli, ker je namreč drevo padlo 10 metrov od naših avtomobilov in kmalu bi Robi, Darja in Sabina ostali brez prevoznih sredstev. Odpeljemo se vsak v svojo smer proti domu in med potjo opažamo sledeče prizore…

Volčji Potok

Iz Volčjega Potoka zavijeva desno proti Kamniški obvoznici vendar kaj kmalu obrneva saj je bila cesta zaprta in se peljeva raje skozi Duplico proti centru Kamnika. Med potjo spet opaziva sledeče:

Po počasni vožnji skozi Kamnik (nekatere fotke niso uspele, ker se med vožnjo kaj dosti ne da fotografirat, prometa pa nisem želel ovirati), greva naprej čez Mekinje…

… nato po Črni pri Kamniku…

… ko se končno pripeljeva na domače dvorišče na strehi že zagledam očeta in sestrinega fanta Damjana in mi je bilo takoj jasno da nekaj ni vredu z našo strehico nad glavo. Oče reče naj poslikam nekaj na hitro za zavarovalnico nato pa takoj na streho…

… ob pomoči soseda Francija, Darjinega brata Domineta (hvala obema) zadevo v zelo hitrem času saniramo. K sreči smo imeli na zalogi 90 opek, ker moj oče vedno hvalabogu pravi: “Ziher je ziher!”, zato jih posodimo nekaj še sosedovim, katerim se je za hišo na streho podrl star oreh. Z strehe imam tudi dober razgled nad dolino in opazim da po vseh strehah že sanirajo poškodbe. Po končanem delu se sprehodim po vasi vprašat, če še kdo rabi par rok za pomoč. Po nekaj metrih opazim, da ga je naša hiša zelo malo nastradala (30 opek in strešno okno, katerega je mama z vso silo držala, pa je kljub temu odfrčal k sosedovim), saj so imeli nekateri hude težave…

… po zraku sta že letela policijski in vojaški helikopter. Naslednji dan sem izvedel, da sta peljala ponesrečence z Kranjskega Raka…

… doma nato še pomagam pri pospravljanju, nato pa se odpravim malo naokrog pogledat kake so bile posledice še drugje. Cesta proti naselju Kališe je bila dobesedno zabarikadirana…

…drevje je viselo po strehah…

… seveda ni potrebno omenjati, da smo ostali brez elektrike, TVja, interneta, telefona, Mobitela, Simobila. Utrujen se kmalu odpravim spat, saj v temi brez elektrike ni kaj dosti početi. Ponoči se ob 00.45 spet zbudim ker zunaj nenormalno treska. Ponavadi v treskanju in bliskanju uživam, tokrat me je bilo priznam malce strah ker nisem vedel kaj nas spet čaka. Hvalabogu se je umirilo.

Naslednji dan se po službi odpravim še na Gozd, kjer so jih tamkajšnji domačini najhuje skupili…

Na Gozdu skorajda ni hiše, kateri ni manjkalo vsaj pol strehe. Brez strehe ostane tudi gasilski dom. Najhuje so jo staknili pri domačiji, kateri se po domače reče pri Janezkovih, saj so ostalo brez vsega. Podrla se jim je nova hiša, stara hiša in hlev. Ostala jim je samo še živina. Pridelki in njihov gozd je bil tako ali tako uničen. Človek se ob čem takem samo zgrozi in se zamisli kako nemočni smo proti materi naravi. Samo želimo si lahko, da nas ne doleti še kaj podobnega. Vse pohvale gredo gasilcem, kateri so iz vseh bližnjih društev nesebično pomagali. Prav tako vsem prostovoljcem, kateri so sami od sebe hodili pomagat. Veliko spoštovanje tudi delavcem Elektra, saj so hitro vzpostavili omrežje, saj smo pri nas doma že naslednji večer po neurju imeli elektriko. Brez TVja, Mobitela smo še danes. Sam grem na Gozd pomagat v sredo in četrtek ko sem prost, zdaj sem oba dneva delal čez cel dan. Prav tako bom zagotovo prispeval kaj denarja (v meji mojih zmogljivosti), takoj, ko zvem za kake prostovoljne prispevke. Če kdo za kake ve naj kar sporoči, saj bi si tudi sam želel pomoči ob taki tragediji.

 

 

  • Share/Bookmark

Kategorija: miks

Popotovanje iz Portoroža do Izole…

11 komentarjev 8.07.2008 clementino

… z pogledom z morske strani. Ta objava bi morala imeti verjetno še kak drug naslov. Nanaša se namreč na tri dni, ki sva jih z mojo najdražjo preživela v Slovenskem mestu rož in dogodkih okrog teh treh dni. Na prijazno povabilo mojega najboljšega prijatelja Jureta sva nastanitev brezplačno dobila v njegovem stanovanju v Porotožu. Jure je nas Gorenjce brezsrčno namreč zapustil pred kratkim in odšel živet v Portorož, saj si v bližnjem Kopru služi kruh v službi za katero se je že par let boril. Zdaj ga kličemo Don Johnson, saj fura podoben stil življenja kot omenjeni igralec v TV seriji izpred let Miami Vice.

Kakorkoli… Ni to neka preveč razmišljujoča objava, ampak nekakšen dnevnik teh treh dni. Če se vam ga da brati vredu, če pa ne pa preklopite na drug blog, splača pa se ga pogledat do konca, kjer je par zanimivih fotk. Pa gremo kar po dnevih:

1. Četrtek…

Z mojo drago se po njeni službi in mojem spancu (imel sem namreč nočno) okrog 13.00 odpraviva proti Primorski. Promet čudovit. Verjetno po zaslugi uvedbe vinjet, katere sam močno podpiram. Želel sem si, da bi naju zaustavili kontrolorji Darsa, saj me resnično zanima kako potekajo njihovi postopki, ampak do tega ni prišlo. Na Belvederu opaziva tudi najnovejšo pridobitev Borisa Popoviča, lokal The Slovenija je naša club. Ideja je posvoje posrečena, kljub vsemu sem mnenja, da dečko rahlo pretirava. Pripeljeva se do cilja, plačava predrago parkirnino in se locirava v bližnjem lokalu na plaži na osvežilnem pivcu. Pridruži se nama še Don Jure, spijemo še eno in nato preskočimo poležavanje na plaži, saj se nobenemu od trojice ni dalo pražit na soncu. Popade nas lakota in Don Jure predlaga picerijo v bližini tenis igrišč. Vsa čast in slava kuharju in osebju. Namreč so zelo prijazni, pica (katere imena se žal več ne spomnim) pa se je takoj uvrstila med eno izmed najboljših kar sem jih jedel. Zadovoljna je tudi moja boljša polovica in Don. Tudi cene v primerjavi z ostalimi lokali niso drastične. Z polnimi želodci se odpravimo priti Juretovi rezidenci, kjer malce posedimo in občudujemo prenovljeno stanovanjce. Proti večeru gremo pogledat še po nočnem življenju v Porotožu. Vsi lokali polno zasedeni (Alaya, Playa, Heiniken, Paprika…), lastniki so si verjetno v kakem kotičku meli roke ob astronomskem zaslužku. Cene pijače so namreč nehumane. Veliko točeno pivo 4 eure. Sezuje te popolnoma. V Lidu obiščemo še prijateljico Katjo, ki se je letos odločila za delovne počitnice. Predlaga nam obisk bližnjega lokala, kjer je potekala otvoritev in so bojda delili zastonj sangrio. Verjetno je bilo resnično kaj na tem, saj je bila gneča neznosna, zato smo čez lokal naredili samo sprehod. Pohod nadaljujemo po plaži, kjer se ustavimo na koncertu skupine Al and the black cats. Zelo simpatična skupinica, katero smo že v popoldanskem času opazili, ko so se z podrtim kombijem pripeljali v Porotož. Meni so bili vsekakor všeč. Mešanica rockabillijey, countya, bluesa, rocka in še verjetno bi našel kako primes. Moja draga in Jure jih sicer malo debelo gledata, sam pa sem bil prijetno navdušen. Po dobre pol ure odidemo proti domu spat…

2. Petek…

Takoj po zajtrku (Don Jure je že kmalu zjutraj ko sva midva še smrčala že urejal registracijo na upravni enoti) se na prošnjo moje drage odločimo za obisk Trsta. Jure še z neprimernim orodje prevrta registrske tablice in pri tem uniči kuhinjsko desko za rezanje, nato sledi še montaža in že smo na  poti proti Italiji. Kot sem za sosede Italjane že navajen, vlada popoln prometni kaos, saj ti prometni režim v Trstu včasih ni popopolnoma nič jasen. Vse poteka po stilu: Kdor izsili ima prednost!. Prometne nesreče kljub temu nismo nikjer opazili. Obuškanih avtov pa neomejeno. Jure predlaga večjo veleblagovnico, kjer se znebimo cca. 100 eurov na glavo. Sam si omislim nekaj cunjic in dopolnim zbirko glasbe (Eric Clapton (album Slowhand katerega pri nas skorajda ne najdeš), Tracy Chapman, Mark Knopfler, Gunsi). Mojo drago prepustiva nakupovanju, saj bi jo verjetno pri tem ovirala, sama pa se odpraviva na Latte Machiato v bližnji lokalček, kjer so stregli z najboljšo Illy kavo. Kava je v Italiji resnično odlična. Že sama priprava se očitno razlikuje od naših expressov. Nabavimo vse željeno in že se peljemo nazaj proti ljubi Sloveniji. V Izoli še postanek za hrano v odlični piceriji (spet ne vem imena bedak) nato pa ponovno Porotož. Kmalu se nam v stanovanju pridružita Juretova posrečena starša Breda in Ivo, katera z seboj pripeljeta ogromen LCD TV sprejemnik, katerega je bilo seveda potrebno takoj montirati, nato pa obisk trgovine, kjer smo se založili predvsem z pijačo. No hlebec kruha je bil tudi notri. Za dve uri se odpravimo na plažo, ker je sonce končno postalo prebavljivo. Z Juretom se okrepčava z pivi, moja draga se ne nepremično praži. Po plaži nekaj malega povečerjamo, nato se odpravimo proti Ankaranu na koncert skupine Let3. Od tu naprej sledi velika kritika organizatorju. Namreč, koncert je bil napovedan za 21.00 uro. Mi smo se primajalo okrog 22.00 pa je na prizorišču še vladala tonska vaja. Bedaki plačamo karte in gremo noter. Napovedani program je bil sledeč: izbor za Obraz Ankarana, Tabu in Let3. Zaradi minimalnega obiska (mislim da ni bilo več kot 50 ljudi) je najprej odpovedan Obraz Ankarana, nato odpovedo še Tabuji. Zdaj pa ostra kritika… Pa za kake zvezde se imate Tabujevci. Face it… Fuckin´nobody ste! Ne greste igrat ker je premalo ljudi. Pred več kot 5000 tako ali tako verjetno niste nikoli igrali. Looserji! Totalno razočaran in najavljam, da mi je od petka naprej to eden najbolj gnilih bendov v Sloveniji. Da vas ni sram. Če bi pred odrom stal en sam človek bi morali igrati. Če ne drugega vsaj za vajo, ki jo več kot krvavo potrebujete. Jezni gremo za šank na teqiulo, in odidemo še bolj jezni. 3 eure na glavo + brez soli in limone + topla. Nimam besed. Fuj in fej.  Srečamo še mojega bivšega sodelavca Damjana, kateri je bil hecno pobarvan z bodypaintingom in naj bi bil del programa Obraz Ankarana. Atmosfero končno popestrijo Let3 z svojim nastopom. Let3Očitno oni niso tako zvezdniški kot naši gnili Tabujevci saj so vendarle nastopili (pa so dečki igrali že na največjih festivalih). Moja draga in Jure jih sicer debelo gledata, saj njihovega šova še ne poznata, sam pa sem nad vragolijam Mrleta in kompanije več kot navdušen. Ker so več kot očitno moji dragi in Juretu veseljaki že presedali smo se odločili za premik. Na vratih še na ves glas poleg prodajalk kart in opic varnostnikov skritiziram najslabši koncert zadnjih časov (pozabil sem omeniti katastrofalno ozvočenje). Nato odidemo v bližnji lokal v Ankaranu (ime sem spet pozabil), kjer se pridružimo Juretovim sodelavcem. Lokal zelo prijeten, delili so celo neke prigrizke. Prijazno od njih (čeprav mi mrzla hobotnica ne sede preveč). Ker začne deževati se opravimo spet nazaj proti Porotožu spat…

3. Sobota…

Najboljši izmed vseh treh dni, saj nas že v jutranjih urah Breda in Ivo povabita na vožnjo z čolnom, katerega imajo privezanega v bližini. Za skiperja določimo kot starosto Ivota. Malce nervozen nas zaradi oblakov in manjših tehničnih težav z čolnom vendarle odpelje. Prevozimo celotno obalo in občudujemo lepote slovenskega primorja z morske strani. Dobrodošli so tudi komentarji gospe Brede, katera obalno sceno raztura v nulo, saj je točno vedla povedati, kje se je kaj novega zgradilo, kje kdo živi, kaj je sploh kaj na obali. Resnično razgledana gospa. Zapeljemo se do Izole tankirat gorivo, nato spet izlet po morju, krajši postanek za namakanje in spet nazaj v marino. Ob 15.00 sledi še odlično kosilo s strani gospe Bredo, kateri se z mojo najdražjo resnično klanjava za vso prijaznost.Ob 16.00 jo nažalost z mojo drago odrineva nazaj proti Gorenjski, ker sem jaz nažalost moral ponovno službovat.

Še fotografije z popotovanja…

My baby on board

Lužica kjer je parkiran Bayliner

NPP... neznani plavajoči predmet

Skiper Ivo

Dotrajana ribiška ladija v Izoli

Nekaj takega bi si z kreditom lahko privoščil... Hehehe

Mr. Ivo toči gorivo

Naše prevozno sredstvo

Don Jure on board... Ladies he´s singel!!

Neka nova prelepa barkača

Preserator Hrvatič z svojim Dominatorjem

Moja malenkost

Najlepše od navtike kar smo srečali... Wish it was mine...

Piran je čudovito mesto resnično... Lepši od benetk

… za konec lahko povem še, da sem si zadal nov življenski cilj. Strašno želim jadrnice in sem prepričan, da bo nekoč nekje privezana moja.

In komaj čakam da grem spet na morje.

  • Share/Bookmark

Kategorija: miks

Nazaj