Objave v kategoriji 'Razmišljanja'

Je…ti palice šotorske ali Avstrijci so dolgočasni za znoret

11 komentarjev 25.08.2009 clementino

Pred kratkim sem bil opozorjen, da je minilo že skoraj leto od moje zadnje objave v moji skrinjici modrosti. Moja napaka priznam, precej pa je krivo precejšnje pomanjkanje v tem preteklem letu. Šola, služba in obstranske dejavnosti so terjale svoje.

No, da pa prekinem to neobjavljanje bom napisal nekaj o nedavnem izletu med prekratkim izletom na Vrbsko jezero na Avstrijskem koroškem.

Najin dopust se je po prihodu iz odlične počitniške lokacije v Bolgariji iztekal in sva bila z mislimi počasi že v službi ampak ideja o izletu na slavno opevano Vrbsko jezero se ni zdela slaba. Popokala sva torbe se vsedla v P206 in gas pa čez vas.

O prihodu tja  (malo se vse skupaj vleče zaradi dolgočasnih ovinkov pa tudi P206 ma bogi motorček) sva sklenila, da si najprej priskrbiva prostor za prespat. Pade ideja o prenočišču vendar naju ob ponujeni ceni 120 € in nekaj drobiža samo za spanje v nikakvem hotelu vrže na rit in se odločiva raje za kamp.

Najdeva najbližjega na južni strani Vrbskega jezera, kjer se najprej z receptorjem s rokami poskušava zmenit (vem, kljub mojem 4 letnem tečaju Nemščine mi je šlo vse iz glave… my bad) in najdeva skupni jezik ko mojster vpraša: “Pa pričaš ti Srbski?” Odgovor: “Kako da ne!”. In je pogajanje takoj lažje steklo. Super lokacija pod drevesom in še avto imaš lahko parkiran zraven. Cena? Zelo spodobno. Prenočevanje za dva in park za avto 23 €. Pošteno. Bohinjski kampi so neprimerno dražji, da o prijaznosti ne govorim.

Sedaj pridemo do gradbenega dela. Ker sva bila oba loleka in šotora nisva pregledala, kaj kmalu opaziva, da nama manjkajo najbolj pomembni členi šotora. Palice ki ga držijo pokonci!. Naj povem čemu je potem jezila precejšnja jeza. Šotor je bil nov. Kupljen približno pol leta pred tem in nikoli do sedaj odprt. V njem pa manjkalo precej stvari. Poizkušava z raznimi idejami, katere se izkažejo za neuspešne in ne preostane nama, da se v športno  trgovino odpraviva po novega. Tokrat seveda že prej razmišljava in pregledava vsebino. Cena? zmerna. 60 €. Vrneva se nazaj in loleka kot sva se še kr precej časa ubadava z postavljanjem vendar po cca pol ure nastane tole:

Šotor

Kaj kmalu se v tipični stari merčki mimo pripelje mojster receptor in naju opozori da naj ga drugič prestaviva na drugo stran. Ni kompliciral. Očitno se prej nismo dobro razumeli.

Vikend paket nadaljujeva ob 5 minut oddaljeni plaži, kjer se namaka avstrijski beli narod. Lepo urejeno ni kaj pa tudi voda je za tako jezero čista. Brez pripomb. Ohladitev je bila na mestu.

Po cca uri in pol se vrneva k šotoru in pade ideja o večerjici in večernem sprehodu po centru dogajanja Vrbskega jezera. Večerjo hitro najdeva v neki italjanski picariji, kjer si privoščiva pivo, jaz pico, ona sladico. Cena za znoret. Preko 25€. Okej. Je pač elitna lokacija avstrijskega turizma in je to potrebno vzeti v zakup. Ob odhodu oko vrževa še na Pagani Zondo s katero se je pred tem pripeljal osiveli podjetnik s mlado spremljevalko. Očitno ima dober karkter možakar. hehe… pade nekaj komentarjev tudi na to.

Izletek se nadaljuje v centru dogajanja Vrbskega jezera, kjer avto parkirava na prvem plačljivem parkirišču. Vzamem redno spremljevalko zadnje čase – fotografsko torbo in mahneva jo na sprehod. Občudujeva odlično arhitekturo in nastane nekaj fotografij:

img0546.jpg

img055534.jpg

img056612345.jpg

img0537.jpg

Kaj kmalu se naveličava in se začneva vračat k avtomobilu.

Ugotoviva, da so Avstrijci dolgočasni za znoret. Nikjer nobenega pametnega dogajanja. V primerjavi z Bolgarijo, kjer se je plesalo po mizah že ob 20.00 in veselilo ja tukaj odlična lokacija za starejšo populacijo 70+ saj je povsod čista tišina. Samo v eni gostilni je fušal nek parček na mikrofonu, ki je prepeval avstrijske priredbe znanih komadov, ki se v nemščini slišijo katastrofalno. Ok. Saj se trudita in stvar okusa. Mogoče sta komu všeč. Ogledava si še ure v bližnji zlatarni (v izložbi seveda) kjer opazimo svojo sanjsko znamko Hublot. Hitro ugotovim, da bo še nekaj časa ostala samo velika želja, saj je bila najnižja cena 10.000€. Se moram zadovoljit z svojim Radotom.

Vrneva se k avtu razočarana nad avstrijskim preživljanjem dopusta in sva šokirana nad ceno parkiranja. 4 € za eno uro. Boli glava res. Vrneva se k šotoru greva spat in spet ugotoviva, da bo potrebno naslednjič vzeti s seboj kako napihljivo blazino saj plažne penice pač niso dovolj za udobno spanje. Kljub temu nama ob kapanju dežja uspe lepo zaspat.

Zjutraj vstaneva, plačava prenočitev v kampu in odideva. Ustaviva se še v Minimondusu, kjer opaziva, da bo do odprtja potrebno počakati še 2 uri, kar pa se nama ni dalo in jo mahneva domov.

V glavnem…

Avstrija naju ne bo videla še lep čas, med tem ko Bolgarija defenitivno. O tem pa drugič…

  • Share/Bookmark

Kategorija: Razmišljanja

Kaj mora moški narediti v življenju…

2 komentarjev 9.12.2007 clementino

Menda naj bi moral vsak uspešen moški v življenju narediti naslednje stvari:

1. Posaditi drevo

Ne vem v čemu je čar, ampak očitno mora biti tako. Treba se bo pozanimat če je zadaj za hišo v sadovnjaku še kaj prostora.

2. Napisati knjigo

To mi do sedaj še ni uspelo, ker še nisem dobil ideje o čem bi pisal. Morda kdaj kako razmišljanje o rock´n´rollu ali čem podobnem. Tudi tu ne razumem v čem je čar, da si uspešen moški. Blogerstvo tu verjetno ne šteje.

3. Se poročiti

Prva stvar, ki jo resnično štejem za uspeh in mi tudi tega še ni uspelo vendar sem prepričan da mi vsaj to nekoč bo, vendar raje ne obljubim da se mi ne zalomi.

4. Imeti otroka

Tudi to štejem za uspeh. Potrditev tega uspeha pa razumem kot podobo zadovoljnega in srečnega otroka. Zato je tukaj mogoče mal odstopanja v primeru da se nekdo šteje za pravega moškega, kljub temu da ga je le naredil, ni pa zanj skrbel in ga vzgajal.

Če vse to zgoraj navedeno drži to pomeni, da sem še daleč od pravega moškega. Očitno bo prva stvar, ki jo naredim to, da posadim drevo. Po teh teorijah je moj oče tik pred popolnostjo, samo še knjiga mu manjka. Ne kaže pa prevek interesa da bi jo napisal.

… malo za hec,  kaj pa ostali porečete na to? 

  • Share/Bookmark

Kategorija: Razmišljanja

Poplave kot predsedniška kampanija…

6 komentarjev 25.09.2007 clementino

Glede na nedavne poplave oz. ujme, ki so škodljivo divjale po naši ljubi “kokoški” sem se vprašal kako bodo predsedniški kandidati zadevo izkoristili v prid nabiranja glasov. Zdela bi se mi v bistvu najboljša predsedniška kampanija saj bi v bistvu kandidati s tem najbolj izkazali svojo človečnost že pred izvolitvijo. Sam konkretno bi se precej lažje pustil prepričati kandidatu, ki bi namesto razsipnih koncertov in brezplačnih teh in onih stvari naredil nekaj za prizadete v zadnjih poplavah. Mogoče če celo kateri od kandidatov po kakršnemkoli naključju bere ta moj amaterski blog dobil in bi del svojega denarja, ki ga bo nabral za kampanijo podaril nesrečnikom poplav. Pa naj potem po mili volji na svoj plakat dopiše kako dobrosrčen je bil. Ali bodo vsi (vem da se sliši kruto) enostavno zapeli refren skupine Dan D: Pusti naj te nosi voda…

 Mene bi taka zadeva močno prepričala, saj me prazna natolcevanja in obljubljanja nikoli niso in me ne bodo prepričala.

In kakšno je vaše mnenje o tem?…

  • Share/Bookmark

Kategorija: Razmišljanja

Vtisi iz zdravstvenega doma…

33 komentarjev 20.07.2007 clementino

Ravno sem se po tej vročini (v avtu je kazalo 38 prisežem) privlekel domov iz pregleda v zdravstvenem domu. Pred tednom in pol sem namreč v službi fasal poškodbo ušesa o kateri se bom še kasneje v kakem drugem topicu razpisal in sem imel danes zadnji pregled in zaključek bolniškega staleža.

V preljubo hišo zdravja sem namenoma prišel pol ure prej da mi ne bo treba čakat predolgo, misleč da bo čakalnica prazna. Seveda ni bila. Komaj dobim en stol frej da naslonim svojo leno rit  ostalo je blo vse zasedeno. Seveda sem še tega kasneje odstopil starejši gospe, kar se seveda spodobi. Čez eno uro in pol končno pridem na vrsto in na hitro opravimo z papriologijo…. kakorkoli že… hotel sem povedati naslednje:

Vsaka čast medicinski sestri (simpatična zelo mimogrede), ki prenese ves ta narod, ki ji vsake 5 minut trka na vrata, ko jih le odpre se nanjo usuje minimalno 5 starejših občanov ki težijo kdaj bodo na vrsti ali pa celo hočejo biti takoj ker majo samo nekaj malega za pojamrat.

Jaz v miru čakam in ne zinem nič čeprav sem imel dejansko od vseh v čakalnici res samo za minutko opravka. Ko me pokliče hitro pridem noter in jo zagledam revico med goro kartotek, z njo pa se naenkrat pogovarjata dve starejši gospe, ki ji težita za recept. Mimogrede sem dobil občutek kot da sta na koncu z zasvojenostjo ravno tako je bilo moledovanje. Jaz prijazno z nasmeškom rečem, da bom počakal da gospe opravita, kar je seveda pozitivno vplivalo tud na počutje sestre saj se je pomojem prvič ta dan celo malo nasmejala.  Vmes sestra dobi še vsaj pet telefonskih klicev sitnih strank, ki bi ble rade čez 15 minut na vrsti in bolj ko jim dopoveduje, da jih ne more naročit ker sta z zdravnico polno zasedeni ker so dopusti in morata nadomeščat druge zdravnike bolj sitnarijo. Končno tud jaz pridem na vrsto. Na hitro zaključim, se zahvalim, dobim nasmešek za prijaznost in grem.

Resno jim lahko rečem samo vsako spoštovanje da ne zgubijo živcev. Narod dajte se malo umirit no če vidite da ne gre hitreje. Živčnost samo slabo vpliva na vas in okolico saj spravljate ob živce še vse prisotne v bližini pol je pa kriza ne. Relax res. Ker je že itak čist prevroče za sekiranje. Mimogrede, letos sem res začel razumet Dalmatince, ki po cel dan preležijo v senci. Prvič mi je jasno zakaj, ker v tej vročini tud iz hiše ne upam.

No pa lep dan vam želim! 

  • Share/Bookmark

Kategorija: Razmišljanja

Sumim da sem rocker…

10 komentarjev 14.05.2007 clementino

Spet eno globoko razmišljanje…

Sumim da sem rocker ker:

  • ne slišim zvoka dokler ne slišim zvoka kitare
  • v diskoteki po 5 minutah elektronske glasbe dobim izpuščaje in mi postane slabo
  • imajo moji bogovi imena kot so: Eric, Mick, Ron, Charlie, Keith
  • se ne prebudim brez rock glasbe
  • ker ne zaspim brez rock glasbe
  • ne zamudim nobenega koncerta, če pa ga se žrem na polno še pol leta
  • bi dal tud zadnji denar za karto za koncert
  • je moja najljubša barva črna in rdeča
  • si ne predstavljam motorja kot skupek japonske plastike ampak mora biti narejen iz “pleha”
  • ko pijem, pijem Jack Danielsa v slavo Keithu Richardsu
  • je mi bila izpolnjena ena izmed treh življenskih želja ko sem v živo videl Rolling stonse
  • si želim, da bi mi na poroki namesto tipičnih harmonikašev na otvoritveni ples igral Clapton – Wonderfull tonight, preostali večer pa Aerosmithi
  • si želim, da ko bom umrl mi na pogrebu igra Mark Knopfler – Brothers in arms
  • mi radio na zvoke harmonike sploh ne dela
  • mi je najlubša znamka motorja Harley Davidson in ne Honda, Yamaha, Suzuki in podobna sranja
  • mi je najlubša srajca ki jo imam z logotipom Deep Purplov za 20 eurov in ne Pier Cardain za 150 eurov ki mi jo je kupla sestra
  • se v moji zbirki cdjev ne najde elektronske glasbe
  • bi se lokal če bi ga imel imenoval Hard rock caffee
  • se mi zdi da ima Pero Lovšin šarmanten glas
  • imam na levem ušesu 30 % zmanjšan sluh zaradi stanja preblizu zvočnika na koncertih
  • se sosedje držijo za glavo k v sobi navijam kitaro, sam pa se ob tem prav nič ne sekiram
  • ko pospravljam posodo iz pralnega stroja začnem z kuhalnico zbijat po loncih ker dobim preblisk da sem Lars Urlich in z tem mami skor uničim drago posodo
  • v sobi na stenah visijo plakati z koncertov
  • imam urejen album z kartami z koncertov ki sem se jih udeležil
  • mi je najlubši rek ko mi je hudo: Boli te kurac…. To je vse ROCK N ROLL!!!!
  • Share/Bookmark

Kategorija: Razmišljanja

Medijska zvezda… hehehe…

2 komentarjev 14.05.2007 clementino

Tkole sem za nek lokalni časopis pokomentiral Big brother.

Mal so čudno napisali vse skupaj ampak bistvo je isto.

Kamniško Domžalske novice

  • Share/Bookmark

Kategorija: Razmišljanja

Previsoke cene koncertnih kart?

4 komentarjev 27.10.2006 clementino

Pred časom je v družbi v lokalnem baru ob pivu potekala debata o letošnji koncertni sezoni. Večja večina klape je stalna obiskovalka vseh možnih koncertnih spektaklov v Sloveniji, marsikateri dogodek pa si ogledamo tudi v tujini. Seveda pa morajo kot povsod obstajati tudi izjeme. Nekdo iz družbe je po četrtem pivu (od tu se seveda razbere modrost) na ves glas začel razglabljati kako smo prikrajšani z pametjo, da za 2 uri glasbe plačujemo tudi po 10.000 sit ali več. V isti sapi pa je naročil še rundo za vse v družbi in račun, kateri je znašal za celo rundo 3.800 sit. Spraševati sem se začel kdo je zdaj tukaj moder.

Nekomu je težko plačat 10.000 sit za koncert na katerem bo videl izvajalca katerega si je vedno želel videti, v lokalni “oštariji” pa za 4 ure popivanja zapravi tudi po 5.000 sit ali več. Ne vidim logike tukaj. Seveda je debata potekala tudi o letošnjem koncertu starih prdcev Rolling Stones ( http://galerije.siol.net/default.aspx?id_portal=11400&id_gallery=10217) na Dunaju. Cena aranžmaja (karta + prevoz) je stala nekaj čez 40.000. To je izbilo sodu dno in s strani določenega posameznika je prišlo kup komentarjev o naši neumnosti. Spet sem vklopil lešnik v glavi in začel razmišljat ali se bolj splača dat 40.000 sit in doživiš nekaj najlepšega kar se ti lahko v življenju zgodi ali pa si 4 vikende katastrofalno pijan. Ko pa se na stare leta srečamo bomo pa večja večina družbe obujali spomine na lep dogode in bili z tem dogodkom del bogate rock´n´roll zgodovine, posameznik se pa štirih pijanih vikendov niti spominjal ne bo.

Aja pa še zanimiva izjava. Ob letošnjem koncertu Deep Purple v Ljubljanski hali Tivoli sem (vedno sem namreč zadolžen za nabavo kart) vprašal prijatelja če se bo tudi on udeležil dogodka. Izjavil se je da ne, ker je omenjene začetnike rock´n´roll glasbe že 3x videl. Tudi sam sem jih imel možnost že 2 x videti pa sem ga vprašal: “Ali se verne starejše gospe vsako nedeljo udeležijo nedeljske maše?”. “Ali mi smo rokerji ali nismo?”. Sledil je seveda smeh in jasno da se je dogodka udeležil.

Za konec pa tudi dokaj slabo misel da se dejansko karte vedno bolj dražijo in ne vem kje se bo cena ustavila. Samo dokler bomo z srcem pri stvari mislim da nas ne bo hudič vzel če si občasno privoščimo nepozabne užitke.

Pa veliko dobrih koncertov vam želim oz. izjava mojega dobrega prijatelja Tomaža: “Boli te kurac… to je vse rock´n´roll!”. Pa še res je.  

  • Share/Bookmark

Kategorija: Razmišljanja