Mati narava nas sovraži…

3 komentarjev 15.07.2008 22:00 clementino

Seveda se ta objava navezuje na nedeljsko neurje, ki je prizadelo območje naše ljube Slovenije. Moje videnje dogodka vam bom tu predstavil tudi z fotografiranja, saj sem imel fotoaparat pri roki.

 

V nedeljo 13.07.2008 po kosilu se z mojo Darjo odpraviva na obisk k duetu Robi – Sabina na Vir. Že ob prihodu naju ujame nevihta in v približno 15 sekundah sva mokra kot da bi skočila na glavo v jezero. Robi in Sabina nama priskrbita suha oblačila (hvala vama mimogrede) in lotimo se pregledovanja fotografij Robijevega sobotnega skoka s mostu (seveda privezan na elastiko) in poroke na kateri sva bila z Darjo v soboto. Vmes zazvoni telefon. Sabino že kličejo domači, naj takoj prideta z Robijem domov ker imajo velike težave z neurjem. Seveda se ogled fotografij takoj zaključi in odidemo do avtomobilov. Ko stopimo na dvorišče zagledamo sledeče:

Čez cesto leži drevo in se v začetku niti ne zavedamo kako srečo smo imeli, ker je namreč drevo padlo 10 metrov od naših avtomobilov in kmalu bi Robi, Darja in Sabina ostali brez prevoznih sredstev. Odpeljemo se vsak v svojo smer proti domu in med potjo opažamo sledeče prizore…

Volčji Potok

Iz Volčjega Potoka zavijeva desno proti Kamniški obvoznici vendar kaj kmalu obrneva saj je bila cesta zaprta in se peljeva raje skozi Duplico proti centru Kamnika. Med potjo spet opaziva sledeče:

Po počasni vožnji skozi Kamnik (nekatere fotke niso uspele, ker se med vožnjo kaj dosti ne da fotografirat, prometa pa nisem želel ovirati), greva naprej čez Mekinje…

… nato po Črni pri Kamniku…

… ko se končno pripeljeva na domače dvorišče na strehi že zagledam očeta in sestrinega fanta Damjana in mi je bilo takoj jasno da nekaj ni vredu z našo strehico nad glavo. Oče reče naj poslikam nekaj na hitro za zavarovalnico nato pa takoj na streho…

… ob pomoči soseda Francija, Darjinega brata Domineta (hvala obema) zadevo v zelo hitrem času saniramo. K sreči smo imeli na zalogi 90 opek, ker moj oče vedno hvalabogu pravi: “Ziher je ziher!”, zato jih posodimo nekaj še sosedovim, katerim se je za hišo na streho podrl star oreh. Z strehe imam tudi dober razgled nad dolino in opazim da po vseh strehah že sanirajo poškodbe. Po končanem delu se sprehodim po vasi vprašat, če še kdo rabi par rok za pomoč. Po nekaj metrih opazim, da ga je naša hiša zelo malo nastradala (30 opek in strešno okno, katerega je mama z vso silo držala, pa je kljub temu odfrčal k sosedovim), saj so imeli nekateri hude težave…

… po zraku sta že letela policijski in vojaški helikopter. Naslednji dan sem izvedel, da sta peljala ponesrečence z Kranjskega Raka…

… doma nato še pomagam pri pospravljanju, nato pa se odpravim malo naokrog pogledat kake so bile posledice še drugje. Cesta proti naselju Kališe je bila dobesedno zabarikadirana…

…drevje je viselo po strehah…

… seveda ni potrebno omenjati, da smo ostali brez elektrike, TVja, interneta, telefona, Mobitela, Simobila. Utrujen se kmalu odpravim spat, saj v temi brez elektrike ni kaj dosti početi. Ponoči se ob 00.45 spet zbudim ker zunaj nenormalno treska. Ponavadi v treskanju in bliskanju uživam, tokrat me je bilo priznam malce strah ker nisem vedel kaj nas spet čaka. Hvalabogu se je umirilo.

Naslednji dan se po službi odpravim še na Gozd, kjer so jih tamkajšnji domačini najhuje skupili…

Na Gozdu skorajda ni hiše, kateri ni manjkalo vsaj pol strehe. Brez strehe ostane tudi gasilski dom. Najhuje so jo staknili pri domačiji, kateri se po domače reče pri Janezkovih, saj so ostalo brez vsega. Podrla se jim je nova hiša, stara hiša in hlev. Ostala jim je samo še živina. Pridelki in njihov gozd je bil tako ali tako uničen. Človek se ob čem takem samo zgrozi in se zamisli kako nemočni smo proti materi naravi. Samo želimo si lahko, da nas ne doleti še kaj podobnega. Vse pohvale gredo gasilcem, kateri so iz vseh bližnjih društev nesebično pomagali. Prav tako vsem prostovoljcem, kateri so sami od sebe hodili pomagat. Veliko spoštovanje tudi delavcem Elektra, saj so hitro vzpostavili omrežje, saj smo pri nas doma že naslednji večer po neurju imeli elektriko. Brez TVja, Mobitela smo še danes. Sam grem na Gozd pomagat v sredo in četrtek ko sem prost, zdaj sem oba dneva delal čez cel dan. Prav tako bom zagotovo prispeval kaj denarja (v meji mojih zmogljivosti), takoj, ko zvem za kake prostovoljne prispevke. Če kdo za kake ve naj kar sporoči, saj bi si tudi sam želel pomoči ob taki tragediji.

 

 

  • Share/Bookmark


Kategorija: miks

Popotovanje iz Portoroža do Izole…

11 komentarjev 8.07.2008 14:38 clementino

… z pogledom z morske strani. Ta objava bi morala imeti verjetno še kak drug naslov. Nanaša se namreč na tri dni, ki sva jih z mojo najdražjo preživela v Slovenskem mestu rož in dogodkih okrog teh treh dni. Na prijazno povabilo mojega najboljšega prijatelja Jureta sva nastanitev brezplačno dobila v njegovem stanovanju v Porotožu. Jure je nas Gorenjce brezsrčno namreč zapustil pred kratkim in odšel živet v Portorož, saj si v bližnjem Kopru služi kruh v službi za katero se je že par let boril. Zdaj ga kličemo Don Johnson, saj fura podoben stil življenja kot omenjeni igralec v TV seriji izpred let Miami Vice.

Kakorkoli… Ni to neka preveč razmišljujoča objava, ampak nekakšen dnevnik teh treh dni. Če se vam ga da brati vredu, če pa ne pa preklopite na drug blog, splača pa se ga pogledat do konca, kjer je par zanimivih fotk. Pa gremo kar po dnevih:

1. Četrtek…

Z mojo drago se po njeni službi in mojem spancu (imel sem namreč nočno) okrog 13.00 odpraviva proti Primorski. Promet čudovit. Verjetno po zaslugi uvedbe vinjet, katere sam močno podpiram. Želel sem si, da bi naju zaustavili kontrolorji Darsa, saj me resnično zanima kako potekajo njihovi postopki, ampak do tega ni prišlo. Na Belvederu opaziva tudi najnovejšo pridobitev Borisa Popoviča, lokal The Slovenija je naša club. Ideja je posvoje posrečena, kljub vsemu sem mnenja, da dečko rahlo pretirava. Pripeljeva se do cilja, plačava predrago parkirnino in se locirava v bližnjem lokalu na plaži na osvežilnem pivcu. Pridruži se nama še Don Jure, spijemo še eno in nato preskočimo poležavanje na plaži, saj se nobenemu od trojice ni dalo pražit na soncu. Popade nas lakota in Don Jure predlaga picerijo v bližini tenis igrišč. Vsa čast in slava kuharju in osebju. Namreč so zelo prijazni, pica (katere imena se žal več ne spomnim) pa se je takoj uvrstila med eno izmed najboljših kar sem jih jedel. Zadovoljna je tudi moja boljša polovica in Don. Tudi cene v primerjavi z ostalimi lokali niso drastične. Z polnimi želodci se odpravimo priti Juretovi rezidenci, kjer malce posedimo in občudujemo prenovljeno stanovanjce. Proti večeru gremo pogledat še po nočnem življenju v Porotožu. Vsi lokali polno zasedeni (Alaya, Playa, Heiniken, Paprika…), lastniki so si verjetno v kakem kotičku meli roke ob astronomskem zaslužku. Cene pijače so namreč nehumane. Veliko točeno pivo 4 eure. Sezuje te popolnoma. V Lidu obiščemo še prijateljico Katjo, ki se je letos odločila za delovne počitnice. Predlaga nam obisk bližnjega lokala, kjer je potekala otvoritev in so bojda delili zastonj sangrio. Verjetno je bilo resnično kaj na tem, saj je bila gneča neznosna, zato smo čez lokal naredili samo sprehod. Pohod nadaljujemo po plaži, kjer se ustavimo na koncertu skupine Al and the black cats. Zelo simpatična skupinica, katero smo že v popoldanskem času opazili, ko so se z podrtim kombijem pripeljali v Porotož. Meni so bili vsekakor všeč. Mešanica rockabillijey, countya, bluesa, rocka in še verjetno bi našel kako primes. Moja draga in Jure jih sicer malo debelo gledata, sam pa sem bil prijetno navdušen. Po dobre pol ure odidemo proti domu spat…

2. Petek…

Takoj po zajtrku (Don Jure je že kmalu zjutraj ko sva midva še smrčala že urejal registracijo na upravni enoti) se na prošnjo moje drage odločimo za obisk Trsta. Jure še z neprimernim orodje prevrta registrske tablice in pri tem uniči kuhinjsko desko za rezanje, nato sledi še montaža in že smo na  poti proti Italiji. Kot sem za sosede Italjane že navajen, vlada popoln prometni kaos, saj ti prometni režim v Trstu včasih ni popopolnoma nič jasen. Vse poteka po stilu: Kdor izsili ima prednost!. Prometne nesreče kljub temu nismo nikjer opazili. Obuškanih avtov pa neomejeno. Jure predlaga večjo veleblagovnico, kjer se znebimo cca. 100 eurov na glavo. Sam si omislim nekaj cunjic in dopolnim zbirko glasbe (Eric Clapton (album Slowhand katerega pri nas skorajda ne najdeš), Tracy Chapman, Mark Knopfler, Gunsi). Mojo drago prepustiva nakupovanju, saj bi jo verjetno pri tem ovirala, sama pa se odpraviva na Latte Machiato v bližnji lokalček, kjer so stregli z najboljšo Illy kavo. Kava je v Italiji resnično odlična. Že sama priprava se očitno razlikuje od naših expressov. Nabavimo vse željeno in že se peljemo nazaj proti ljubi Sloveniji. V Izoli še postanek za hrano v odlični piceriji (spet ne vem imena bedak) nato pa ponovno Porotož. Kmalu se nam v stanovanju pridružita Juretova posrečena starša Breda in Ivo, katera z seboj pripeljeta ogromen LCD TV sprejemnik, katerega je bilo seveda potrebno takoj montirati, nato pa obisk trgovine, kjer smo se založili predvsem z pijačo. No hlebec kruha je bil tudi notri. Za dve uri se odpravimo na plažo, ker je sonce končno postalo prebavljivo. Z Juretom se okrepčava z pivi, moja draga se ne nepremično praži. Po plaži nekaj malega povečerjamo, nato se odpravimo proti Ankaranu na koncert skupine Let3. Od tu naprej sledi velika kritika organizatorju. Namreč, koncert je bil napovedan za 21.00 uro. Mi smo se primajalo okrog 22.00 pa je na prizorišču še vladala tonska vaja. Bedaki plačamo karte in gremo noter. Napovedani program je bil sledeč: izbor za Obraz Ankarana, Tabu in Let3. Zaradi minimalnega obiska (mislim da ni bilo več kot 50 ljudi) je najprej odpovedan Obraz Ankarana, nato odpovedo še Tabuji. Zdaj pa ostra kritika… Pa za kake zvezde se imate Tabujevci. Face it… Fuckin´nobody ste! Ne greste igrat ker je premalo ljudi. Pred več kot 5000 tako ali tako verjetno niste nikoli igrali. Looserji! Totalno razočaran in najavljam, da mi je od petka naprej to eden najbolj gnilih bendov v Sloveniji. Da vas ni sram. Če bi pred odrom stal en sam človek bi morali igrati. Če ne drugega vsaj za vajo, ki jo več kot krvavo potrebujete. Jezni gremo za šank na teqiulo, in odidemo še bolj jezni. 3 eure na glavo + brez soli in limone + topla. Nimam besed. Fuj in fej.  Srečamo še mojega bivšega sodelavca Damjana, kateri je bil hecno pobarvan z bodypaintingom in naj bi bil del programa Obraz Ankarana. Atmosfero končno popestrijo Let3 z svojim nastopom. Let3Očitno oni niso tako zvezdniški kot naši gnili Tabujevci saj so vendarle nastopili (pa so dečki igrali že na največjih festivalih). Moja draga in Jure jih sicer debelo gledata, saj njihovega šova še ne poznata, sam pa sem nad vragolijam Mrleta in kompanije več kot navdušen. Ker so več kot očitno moji dragi in Juretu veseljaki že presedali smo se odločili za premik. Na vratih še na ves glas poleg prodajalk kart in opic varnostnikov skritiziram najslabši koncert zadnjih časov (pozabil sem omeniti katastrofalno ozvočenje). Nato odidemo v bližnji lokal v Ankaranu (ime sem spet pozabil), kjer se pridružimo Juretovim sodelavcem. Lokal zelo prijeten, delili so celo neke prigrizke. Prijazno od njih (čeprav mi mrzla hobotnica ne sede preveč). Ker začne deževati se opravimo spet nazaj proti Porotožu spat…

3. Sobota…

Najboljši izmed vseh treh dni, saj nas že v jutranjih urah Breda in Ivo povabita na vožnjo z čolnom, katerega imajo privezanega v bližini. Za skiperja določimo kot starosto Ivota. Malce nervozen nas zaradi oblakov in manjših tehničnih težav z čolnom vendarle odpelje. Prevozimo celotno obalo in občudujemo lepote slovenskega primorja z morske strani. Dobrodošli so tudi komentarji gospe Brede, katera obalno sceno raztura v nulo, saj je točno vedla povedati, kje se je kaj novega zgradilo, kje kdo živi, kaj je sploh kaj na obali. Resnično razgledana gospa. Zapeljemo se do Izole tankirat gorivo, nato spet izlet po morju, krajši postanek za namakanje in spet nazaj v marino. Ob 15.00 sledi še odlično kosilo s strani gospe Bredo, kateri se z mojo najdražjo resnično klanjava za vso prijaznost.Ob 16.00 jo nažalost z mojo drago odrineva nazaj proti Gorenjski, ker sem jaz nažalost moral ponovno službovat.

Še fotografije z popotovanja…

My baby on board

Lužica kjer je parkiran Bayliner

NPP... neznani plavajoči predmet

Skiper Ivo

Dotrajana ribiška ladija v Izoli

Nekaj takega bi si z kreditom lahko privoščil... Hehehe

Mr. Ivo toči gorivo

Naše prevozno sredstvo

Don Jure on board... Ladies he´s singel!!

Neka nova prelepa barkača

Preserator Hrvatič z svojim Dominatorjem

Moja malenkost

Najlepše od navtike kar smo srečali... Wish it was mine...

Piran je čudovito mesto resnično... Lepši od benetk

… za konec lahko povem še, da sem si zadal nov življenski cilj. Strašno želim jadrnice in sem prepričan, da bo nekoč nekje privezana moja.

In komaj čakam da grem spet na morje.

  • Share/Bookmark


Kategorija: miks

Kako je nekdo lahko tako brez okusa…

4 komentarjev 21.06.2008 08:55 clementino

… za lepoto mislim.

Naj vam na kratko razložim o čem je govora. Včeraj se v odlični družbi peljem iz Koloseja (Indiana Jones) je bil zanimiv moram priznat) in se po dogovoru z sopotnicama odločimo za obisk Domžalske podružnice ameriške verige restavracij z hitro prehrano. Med vožnjo nenadoma zagledam meni osebno zelo lep avto, katerega se ob primernem proračunu nebi branil. Ko se mu v križišču približam in ga vidim od blizu se zgrozim. Namenoma vam sedaj še ne povem v čem je bil tako velik šok. Sopotnice me vprašata:”Kaj pa je narobe?”. Seveda jima razložim in vožnjo nadaljujem, hkrati pa se sekiram, ker nisem pravočasno vzel v roke mobilca in zadevo poslikal.
No po parih minutah pripemo do cilja in na dovozu zgoraj omenjene restavracije ponovno zagledam katastrofo. Tokrat sem imel dovolj časa in nastala je ta fotografija:

Gre za avtomobil BMW serije 7, katera se uvršča v vrh limuzin, katere so na voljo na Slovenskem tržišču in je sam po sebi resnično prekrasen avto. Tako krasen, da se nanj resnično ne sme natikati cenenih dodatkov, ki se jih dobi v vsaki trafiki in jih mladež lepi na svoje 10 let stare takoimenovane PVC Jaguarje. Pa človek, kaj ti ni jasno. Ne moreš na luksuzno limuzino lepit car tattojev, kateri še na Yugotu ne zgledajo. Povrh vsega se na zadnjem delu tega avtomobila sveti nalepka M, pri kateri se vidi, da je bila kupljena na neki stojnici. Za vrhunec pa je sprednji del zamenjan z nekim neprimernim odbijačem, ki ima v režah grdo postrani nalepljeno mrežo za sejanje peska (ki jo prijatelji imenujemo zajčnik).

Da se razumemo. Sem velik ljubitelj avtomobilizma in hkrati tudi predelav v dobri meri okusa. Vendar so avtomobili katerih se pač ne dotika. In eden izmed njih je tudi BMW serije 7. Vse kar bi bilo pri tem avtu sprejemljivo so mogoče okusno zatemnjena stekla in okusna platišča.

Moram reči, da kaj tako neumnega v slovenskem avtomobilizmu še nisem videl. Resnično razumem mladež, ki se trudi svoja vozila malce polepšati, čeprav jim to po večini ne uspe ampak kljub temu. Ta mladež plača za svoja vozila do maksimum 5.000 eurov, ta limuzina pa je vredna skoraj 20x ceno le tega.

Upam, da bo ta blog prišel do lastnika vozila (reg. območje MS) in naj se za božjo voljo malce zamisli.

  • Share/Bookmark


Kategorija: miks

Obožujem in sovražim…

2 komentarjev 17.06.2008 23:49 clementino

Tema, ki mi je mimogrede prišla na misel po ogledu današnje tekme Evropskega prvenstva v nogometu med Italijo in Francijo (dolgočasno za popizdit – Francozi razočarali ste me). Namreč po tekmi sem šele pogledal skozi okno in opazil kako je vreme.

Zunaj namreč svinjsko lije, na nebu pa se bliska za znoret. In jaz to naravnost obožujem. Vem… verjetno ni vse vredu z mano ampak resnično so mi strele in gromi naravnost fantastični. Za vid in uho. Medtem, ko se nekateri zvijajo pod odejo, jaz pogledujem skozi okno v pričakovanju novega “šusa”. Resnično mi nevihte predstavljajo en neverjeten naboj in energijo, ki me kar vrže pokonci, da jih z navdušenjem opazujem. Nažalost je to dostikrat povezano še z tem, da v celi hiši zmanjka elektrike ampak nič ne de. Včasih je še toliko bolje, saj se v temi zadeva še lepše vidi. Žal se mi nikoli ne posreči, da bi zadevo zadokumentiral na fotoaparat, saj sem ali prepozen ali pa mi nagaja tehnika, tako da se zadeve najraje sploh ne lotim. Ko sem bil še majhen je stara mama ob grmenju vedno rekla: “Glej ko nisi bil priden, zdej se pa bogec krega!”. Hehehe… Moja babi jo pihne resnično. Še dobro, da sem z leti zrastel v čistega ateista pri taki vzgoji.

Pa da napišem še nekaj na temo sovraštva, če sem se malo prej lotil oboževanja…

Ob zgoraj naveden vremenu se na cesti skoraj vedno pojavijo meni osebno najbolj nagravžne živali na svetu – žabe. Imam namreč neko neverjetno fobijo, katere ne poznam imena in če ga kdo pozna, bi bil zelo hvaležen če mi sporoči. Bojim se žab in to do neverjetne mere. Če jo vidim na cesti pred seboj naredim okrog nje ovinek dolg vsaj 5 metrov, saj bi me pomojem zadela kap, če bi skočila proti meni. Ne vem od kje mi ta fobija. Prepričan sem, da je to posledica kake slabe izkušnje iz otroštva, ki se je ne spomnim. Čudno se mi zdi, da mi ostali “grozni” stvori narave ne predstavljajo strahu. Namreč popolnoma nič se ne bojim pajkov, kuščarjev, kač… Ptičjega pajka sem tudi že imel v terariju in mi je bil prav fantastična živalca. Žaba mi pa postavi kocine pokoci če jo vidim na 10 metrov. Jaoo… res ne vem kaj mi dogaja.

Res sem čuden priznam…

  • Share/Bookmark


Kategorija: miks

Home…

2 komentarjev 3.06.2008 21:25 clementino

Nisem ravno pristaš elektronske glasbe in malo izvajalcev meni klicanih tehničarjev me prepričajo. Vendar skupina Depeche mode me vedno znova in znova spravijo v extazo. Leta 2006 sem se z kolegoma Juretom in Anžetom udeležil koncerta na Bežigrajskem stadionu in moram reči da je bil fantastičen. Eden izmed redkih koncertov je bil, kjer me je že predskupina Placebo spravila v norijo. Same pohvale resnično.

V glavnem…

Danes mam Depeche mode dan in že cel dan jih imam v avtoradiu, koncert z turneje Playing the Angel tour 2006 pa se mi je predvajal na DVD predvajalniku zvečer.

Najbolj se mi je vtisnil v spomin komad Home:

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark


Kategorija: miks

Dolgo se je šušljalo, zdaj je uradno potrjeno…

1 komentar 8.05.2008 20:35 clementino

Ac/Dc (za Dolenjce Ac strejla DC) delajo na novem albumu (prvem po Stiff upper lip iz leta 2000), kateri bo izšel še do konca letošnjega leta. Novica je bila objavljena na http://www.acdc.com/ , zvesti feni pa smo jo dobili tudi po mailu. Močno si želi da albumu sledi tudi kaka turneja z datumom v Evropi, ker bi si te legendarce resnično rad ogledal.

Fantje pridno kričite v mikrofone in trgajte strune…

Za posladek pa kot ponavadi en filmček. Komad Stiff upper lip. Naslovna skladba z zgoraj omenjenega zadnjega izdanega albuma Avstralske skupine.

YouTube slika preogleda

Že čakamo….

  • Share/Bookmark


Kategorija: miks

Najslabši cover band vseh časov…

3 komentarjev 30.04.2008 20:39 clementino

V poplavi cover bandov, ki so postali v modi v Sloveniji (Cvetličarna je v kratkem gostila dva odlična tuja in menda se še obetajo) sem malo pobrskal za najslabšimi na youtube in našel tele paciente.

Opozorilo!!! Ni za občutljiva ušesa.

YouTube slika preogleda

Mislim za kozlat. Upam da je tole le bila šala, ker pomojem se mora sicer odličnemu bandu Europe precej kolcati, ker tem modelom res ni nič jasno.

  • Share/Bookmark


Kategorija: miks

Kaj si želite poslušati v lokalih…

5 komentarjev 24.04.2008 19:39 clementino

Pred dnevi sem med prebiranjem siolove domače strani naletel na tole anketo:

http://www.siol.net/data/ankete/trendi/glasba_lokali.aspx

Moram priznati, da sem bil presenečen nad rezultatom. In to pozitivno seveda. Prepričan sem bil, da bo popularna glasba zmaga. Pa vendarle vidim, da se rocku še ni nič za bati. Očitno narod ve da so najboljše fešte ob rock glasbi.

Pa nadaljujem sanje o svojel HardRock caffeeju… Oh ja. Pa se bom ves nesrečen zbudil, vstal in šel v službo.

  • Share/Bookmark


Kategorija: miks

Ena šoferska…

1 komentar 22.04.2008 20:17 clementino

En komad za neumirjene šoferje. Spodnja skladba mi je prišla na misel med današnjim poslušanjem albuma Smash punk rock skupine Offspring ob katerem sem tako rekoč med drugimi preživel srednjo šolo.

Pozorno si preberite besedilo in poslušajte komad, pa vam bo jasno zakaj šoferska!

Bad Habit
Hey man you know I’m really okay
The gun in my hand will tell you the same
But when I’m in my car
Don’t give me no crap
Cause the slightest thing and I just might snap
When I go driving I stay in my lane
But getting cut off it makes me insane
I open the glove box
Reach inside
I’m gonna wreck this fucker’s ride
I guess I got a bad habit
Of blowin’ away
Yeah I got a bad habit
And it ain’t goin’ away Yeah
Well they say the road is a dangerous place
If you flip me off I’m the danger you’ll face
If you drive on my ass
Your foot’s on the gas
And your next breath is your last
Drivers are rude
Such attitudes
But when i show my peace
Complaints cease
Something’s odd
I Feel like I’m god
You stupid dumbshit goddam motherfucker
I open the glove box
Reach inside
I’m gonna wreck this fucker’s ride

YouTube slika preogleda

Smash album iz leta 1994 mi je še vedno najboljši od vseh kar jih je Kalifornijska skupina The Offspring  izdala in me vsakič ko si ga dam v player spravi v dobro voljo. Kot odličen tablet za veselje bi lahko rekel. V srednji šoli sem si najprej kupil original kaseto omenjenega albuma, katero si je potem nekdo v internatu protipravno prilastil (damn!) in sem bil primoran kupiti nov original (spet kaseto). No potem sem čez par let zasledil še original CD in je seveda sledil nakup. Tako da sem omenjeni album kupil trikrat. Jap, vem kaj bote rekli… Budalo jest. Ampak vseeno.

Aja. Pa ni bil osamljen primer tale album. Prav tako sem v srednji šoli imel original kasete Green Day (albuma Dookie in Insomniac), nato pa sem pred cca. mesecem v Avstriji med brskanjem po ploščkih zasledil oba albuma po ugodnih cenah in sta že bila v košari. In naj še nekdo reče da rokerji ne podpiramo originalov. Hehehehe….

  • Share/Bookmark


Kategorija: miks

Pridejo Rollingi ali Stonsi?…

1 komentar 21.04.2008 21:00 clementino

Kolega Diego mi je zadnjič povedal eno zanimivost s področja rock´n´rolla. Nič kaj posebnega pa kljub temu se mi zdi omembe vredna.

Namreč vse države po svetu, ki npr. pričakujejo koncert legendarnih Rolling stonsev rečejo :”Stonsi pridejo!”.

Pri nas je pa v večji večini v uporabi izraz: “Rollingi pridejo!”. Zanimivo…

Kar nekaj bluzim tja v tri dni sej vem ampak nima veze…

  • Share/Bookmark


Kategorija: miks

Naprej Nazaj